Tiskane izdaje
Maribor - Zaradi velikega zanimanja občanov občina načrtuje ureditev novih urbanih vrtov na občinskih zemljiščih. V rebalansu proračuna je za sofinanciranje skupnostnih vrtov namenila slabih 21 tisočakov. Vse več zanimanja za oddajo zemljišč vrtičkarjem pa je tudi med zasebniki.
Na področju organiziranega vrtičkarstva v Sloveniji je Maribor oral ledino, saj je pod okriljem Evropske prestolnice kulture nastal projekt Urbane brazde, v okviru katerega je po vzoru iz tujine na obrobju mesta ob blokovskem naselju v Borovi vasi zrasel urbani eko vrt. Predsednik istoimenskega društva Zoran Zobović je pojasnil, da je vseh sto vrtičkov na dveh lokacijah (društvo je kasneje prevzelo še upravljanje vrtičkov v mestni četrti Nova vas v Mencingerjevi ulici) zasedenih; imajo celo čakalno listo, na kateri je več kot 40 interesentov.
V rebalansu proračuna, ki so ga mestni svetniki potrdili pred dnevi, je za ureditev vrtov na občinskih zemljiščih na voljo 20.790 evrov, s čimer bo MOM v Mencingerjevi ulici poskrbela za postavitev ograje, sanitarij, klopi in miz za druženje, rezervoarja za zbiranje deževnice ter lope za shranjevanje orodja.
Oddajanje vrtičkov je poslovna priložnost
»Koncept je pomemben za razvoj samooskrbnosti mesta,« poudarjajo na MOM. Ni skrivnost, da organizirano urbano vrtičkarstvo podpira župan Andrej Fištravec in zaradi velikega zanimanja občanov za najem občina že načrtuje ureditev novih urbanih vrtov na občinskih zemljiščih. Predlogi za umestitev sicer še niso usklajeni, a MOM ima v prostorskih aktih opredeljenih več območij, kjer je to možno urediti. Skupno je na voljo skoraj 25.000 kvadratnih metrov površin.
Z razmahom vrtičkarstva se je močno povečalo zanimanje za oddajo zemljišč tudi med zasebniki, ugotavljajo na MOM, saj je občinski sektor za urejanje okolja že prejel nekaj pobud za spremembo prostorskih aktov, ki bi omogočali ureditev vrtičkov na zasebnih površinah. Eden izmed zasebnikov, ki v tem vidijo poslovno priložnost je znani mariborski podjetnik Marjan Krajnc, tudi solastnik Študentskega servisa Maribor, prek svojih podjetij pa med drugim tudi študentskega hotela v Smetanovi ulici, nekoč najznamenitejše črne gradnje v mestu, ter ladjice Dravska vila.
Za urbani vrtiček največ 80 evrov letno
Krajnc je v Limbušu pri Mariboru kupil 11.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer želi urediti okrog sto vrtičkov s tipskimi lopami z elektriko in vodo, uredil bi tudi skupne sanitarije ter zaposlil skrbnika vrtov. Po pesimistični različici bi lahko vrtički zaživeli čez tri leta, saj mora občina po njegovih besedah sprejeti odlok, ki bi na sicer kmetijskem zemljišču dovoljeval še vrtičkarstvo. Krajnc meni, da se v Mariboru stvari ne da hitreje premakniti, čeprav pravi, da ga župan Fištravec podpira.
»Če bi to delal v Avstriji, bi mi verjetno župan prišel zaorat prvo brazdo,« poudarja Marjan Krajnc, ki dodaja, da bi lahko vrtički kljub temu zaživeli že marca prihodnje leto, če bodo pristojni odlok potrdili do konca leta.
Krajnc sicer obljublja, da cena ne bo bistveno višja od tiste, ki jo plačujejo najemniki občinske zemlje, a člani društva Urbani eko vrt, denimo, za sto kvadratnih metrov velik vrt plačujejo le 5,50 evra na leto, skupni stroški (društvena članarina, voda ...) pa po besedah Zorana Zobovića znašajo največ 80 evrov.
