Tiskane izdaje
Kostnica se nahaja v neposredni bližini t.i. piramide sprave, ki je bila zgrajena leta 1990. Kot je v nagovoru poudaril predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, piramidi pripada prvenstvo med slovenskimi spravnimi spomeniki. Ob tem je izrazil željo, da bi ta lokacija sčasoma prerasla v park miru in sprave.
Po besedah Dežmana ima kostnica pomembno vlogo v procesu prekopa in pokopa posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, prav tako pomembna pa je za urejanja ne le odnosa med Slovenci samimi, temveč tudi mednarodnega odnosa. Dodal je, da mora država poskrbeti za to, "da se vsa boleča dejanja uredijo na čim manj boleč in čim bolj korekten način".
Slovenija je v zadnjih letih sprejela pomembno odločitev, da spravna dejanja, za katera je odgovorna država, ne zajemajo samo gradnje spomenikov in simbolna dejanja, je opozoril Dežman. Po njegovih besedah se mesto Maribor lahko pohvali s tem, da je ohranilo lokacije grobišč, nova kostnica pa ima pomembno mesto v preseganju boleče zgodovine.
Kot je pojasnil Dežman, bodo v kostnico najprej prenesli posmrtne ostanke okoli 400 žrtev povojnih pobojev, in sicer 190 žrtev z Areha, 88 žrtev iz Konfina, 12 še neznanih žrtev iz Lokavca in okoli 100 žrtev, katerih posmrtne ostanke hrani Inštitut za sodno medicino. Ob otvoritvi so bili simbolično v kostnici le posmrtni ostanki dveh neidentificiranih žrtev ženskega spola, ki so bili izkopani v Podlipoglavu.
Kostnica je zasnovana in opremljena tako, da so v njej možna nadaljnja raziskovanja in pregledi posmrtnih ostankov s strani antropologov in arheologov. Po besedah vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrovsa je gradnja kostnice, ki lahko sprejme posmrtne ostanke nekaj 1000 žrtev, stala 291.000 evrov. Ves denar je prispevalo ministrstvo, občina pa je poskrbela za zemljišče.
Odprtja nove kostnice na dobravskem pokopališču so se poleg nekaj svojcev žrtev povojnih pobojev udeležili tudi vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik, mariborska podžupana Andrej Verlič in Danilo Burnač in direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek.
Verlič se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu. "Nova kostnica je dokaz, da se da v umirjenem vzdušju in na civiliziran način narediti tisto, kar je prav za vsako družbo, ki se ima za demokratično in ki se je sposobna soočiti z zgodovino, ki velikokrat ni bila naklonjena ljudem na tem delu sveta," je še dodal.
Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v začetku novembra lani v sodelovanju z arheologi, antropologi in izvajalci del opravila izkop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev na Arehu. Po besedah Dežmana so bili žrtve odrasli moški različnih narodnosti. Potrdile so se domneve kriminalistov, da gre pri povojnih pobojih za morilsko verigo, ločeno na tiste, ki so aretirali, zasliševali, vozili na morišče in ubijali. Tudi v primeru grobišča na Arehu je prepoznaven namen, da se skupine žrtev med sabo meša.
