Tiskane izdaje
Medtem ko se je število preseganj dnevne mejne vrednosti drobnih delcev v zraku po letu 2003 postopno nižalo in leta 2009 doseglo dovoljeno mejo 35 dni preseganj na leto, se v zadnjih letih število preseganj znova povečuje. V letu 2010 je bila mejna vrednost v središču Maribora presežena 47-krat, lani že 65-krat.
Trdi delci, manjši od 10 mikrometrov (PM 10), ki so največkrat posledica prometa in kurišč, so nevarni za zdravje, saj se nanje vežejo strupeni in rakotvorni delci. Ti z dihanjem pridejo v telo in povzročajo bolezni dihal, ožilja in srca.
Vsako leto je več ljudi, ki zbolevajo za kronično astmo in boleznimi srca in ožilja. Najbolj pa so na kašelj, bronhitis, sopenje, stiskanje v pljučih, kratko sapo, draženje oči in vnetje ušes občutljivi otroci in starejši, poroča STA.
»V Mariboru smo trenutno izpostavljeni povprečni letni koncentraciji od 30 do 40 mikrogramov delcev na kubični meter zraka. Če bi se ta zmanjšala na 20, kar priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za otroke, bi bilo zaradi bolezni dihal v bolnišnico sprejetih 200 otrok na leto manj. Naši otroci bi dva dneva v letu manjkrat kašljali ali sopli. Umrljivost odraslih pa bi se zmanjšala za okoli 60,« je na novinarski konferenci ta teden pojasnila Branka Trček z mariborske fakultete za gradbeništvo.
Kakovost zraka je najslabša v središču mesta. Najnovejše meritve so pokazale, da so koncentracije črnega ogljika približno dvakrat višje v centru kot pa na Vrbanskemu platoju.
Veliko je odvisno tudi o časa. Meritve so pokazale več kot štirikratno povečanje koncentracij črnega ogljika v središču mesta v času jutranje prometne konice med delavnikom, ki pa ni opazno ob nedeljah.
Na mariborski občini si po besedah Vilija Eisenhuta z urada za komunalo, promet in prostor prizadevajo, da bi z različnimi ukrepi izboljšali kakovost zraka v mestu. V prvi vrsti ciljajo na spremembo potovalnih navad ljudi.
Med drugim načrtujejo nadaljnje urejanje kolesarskih poti, širitev območja hitrosti do 30 kilometrov na uro ter bele cone za kratkotrajno parkiranje, dokončanje krožišča na Titovi cesti in Ulici heroja Bračiča, izgradnjo plinske črpalke za avtobuse na Teznu ter nakup okoli deset novih avtobusov in smetarskega vozila na zemeljski plin. Jeseni bodo na levem bregu Drave tudi poskusno uvedli okoljsko cono, kjer bo ob delavnikih prepovedan promet za vozila s previsokim izpustom škodljivih delcev.
