V Natovih misijah 11 odstotkov slovenskih vojakov

Zunanji ministri 26 članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljajo o krepitvi delovanja v Afganistanu in na Kosovu.

Objavljeno
26. januar 2007 22.15
Dimitrij Rupel
Bruselj - Zunanji ministri 26 članic zveze Nato, med njimi tudi slovenski minister Dimitrij Rupel, so v Bruslju začeli izredno zasedanje. Na njem razpravljajo o tem, kako v Afganistanu in na Kosovu " usklajeno in učinkovito združiti civilna in vojaška prizadevanja", je dejal ob začetku srečanja generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer.

Zunanji ministri članic Natovega zavezništva izredno razpravljajo na temelju dogovora, ki so ga dosegli voditelji držav zveze Nato lani novembra v Rigi. Tedaj so se dogovorili za krepitev in povečanje prožnosti sil Isaf, pri čemer so se zavezali, da bodo članice v nujnih primerih sodelovale ne glede na nacionalne omejitve, ki sicer opredeljujejo območje in pogoje delovanja vojakov. Zasedanja se bo sicer udeležil tudi afganistanski zunanji minister Rangeen Dadfar Spanta.

Slovenska vojska močno dejavna v Afganistanu in na Kosovu

Misija v Afganistanu, ki šteje 32.800 vojakov, je najpomembnejša operacija zavezništva. V nalogah v Afganistanu in na Kosovu sicer dejavno sodeluje tudi Slovenija. Z odhodom 10. motoriziranega bataljona na Kosovo z marcem bo na zavezniških misijah kriznega upravljanja kar 11 odstotkov slovenskih vojakov, kar je eden najvišjih odstotkov med vsemi zavezniki.

Rupel: Slovenija bo premislila o civilni podpori Afganistanu

"Slovenija bo nadaljevala z vojaškim prispevkom v Afganistanu in premislila o drugih vidikih podpore, vključno s civilno, kajti stabilnosti ni mogoče doseči zgolj z uporabo vojaških sredstev," je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato v Bruslju povedal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Konkretnih podatkov" o prispevku Slovenije minister ni navedel, je pa povedal, da se razmišlja o pomoči na področju vzgoje in izobraževanja ter pri urjenju varnostnih sil.

"Afganistan je ključen izziv za Nato," je sicer poudaril Rupel. Zavezništvo se boji "izzivov, predvsem na jugu", zato je bila danes pomembna razprava o zadržkih, ki jih imajo posamezne države pri pošiljanju vojakov na teren in medsebojni pomoči. "Večina držav je sprejela predloge o tem, da bi se odrekli tem zadržkom," je povedal.

Slovenske enote v Afganistanu niso blizu najnevarnejšim predelom, zato za Slovenijo ti zadržki niso tako "aktualno vprašanje", je povedal minister. Obstajajo težnje, da se omejitve oziroma zadržki zmanjšajo, temu sta na primer danes pritrdili Češka in Slovaška, Slovenija pa se o tem ni posebej izrekla. Slovenija zadržke za zdaj ohranja, je povedal veleposlanik Slovenije pri Nato Božo Cerar.

Skupnost Natovega zavezništva obljublja nove pomoči

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice pa je po navedbah ameriških diplomatov, članice Nata pozvala, naj okrepijo pomoč za obnovo Afganistanu. Zunanji ministri bodo "potrdili trdne zaveze za krepitev misij v Afganistanu in Kosovu, sklenjene na zasedanju voditeljev držav zavezništva v Rigi", je dejal de Hoop Scheffer pred zasedanjem Severnoatlantskega sveta, s katerim se je začelo današnje srečanje. Nato za Afganistan in Kosovo " Prednostna naloga Nata v Afganistanu je gradnja šol, cest in vzpostavljanje demokratičnih institucij, hkrati pa so potrebne vojaške operacije v podporo izvoljeni afganistanski vladi in izvedbi obnove," je poudaril generalni sekretar. Za to mora mednarodna skupnost zagotoviti "tako vojaška kot civilna sredstva", je dodal.

Ob začetku zasedanja so ZDA že pritisnile na Nato, naj okrepi pomoč Afganistanu. Državna sekretarka je namreč napovedala, da bodo ZDA za Afganistan namenile dodatnih 10,6 milijarde dolarjev. Predsednik George Bush naj bi kongres zaprosil za 8,6 milijarde dolarjev za vojsko in policijo ter za dve milijardi dolarjev za infrastrukturo.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier naj bi ob začetku zasedanja že napovedal razširitev nemške civilne misije na severu Afganistana. Razprava o Afganistanu bo vsebinsko povezovala vrh v Rigi in neformalno zasedanje ministrov za obrambo držav članic Nata, ki bo februarja v Sevilli, pa so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. "Poudarek bo na integraciji operacije mednarodnih stabilizacijskih sil ISAF v vsestransko strategijo do Afganistana," so pojasnili. V "ključni fazi" pogajanj o Kosovu - v pričakovanju predstavitve predloga za rešitev prihodnjega statusa Kosova, ki ga bo danes na Dunaju posebni odposlanec ZN Martti Ahtisaari razgrnil kontaktni skupini, bo potekala tudi razprava o tem, "kako naj Nato čim bolje pomaga pri uveljavljanju prihodnjega statusa, še posebej na področju varnosti", je še dejal de Hoop Scheffer. V tem "občutljivem prehodnem obdobju in po njem" mora biti sodelovanje Nata in EU "brez napak", je dodal.

Tiskovni predstavnik zveze Nato James Appathurai pa je ob začetku zasedanja povedal, da v Ahtisaarijevem predlogu glede prihodnje vloge Kfor (mednarodnih mirovnih sil pod vodstvom Nata) na Kosovu "ni pričakovati presenečenj".

EU naj bi po odločitvi o statusu na Kosovo poslala do 1300 ljudi, ki naj bi pomagali lokalnim oblastem pri vzpostavljanju policijskega, pravosodnega in carinskega sistema. Približno dve tretjini članov misije naj bi delovali na področju policije - pomagali naj bi kosovski policiji in Kfor. "Tudi v času predstavitve predloga o novem statusu Kosova mednarodna skupnost pričakuje podporo Nata," poudarjajo na MZZ in dodajajo, da bo razprava zunanjih ministrov "osredotočena na zagotavljanje varnosti na Kosovu v času med tranzicijo in po implementaciji odločitve o statusu".

Nato bo odigral pomembno vlogo v statusno opredeljenem Kosovu

Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Schefferje ob robu zasedanja zunanjih ministrov zveze NATO povedal, da se Kosovo nahaja na prelomnici in mora Nato zato ukrepati tako, da zagotavlja "trajno in vztrajno" delovanje "med opredeljevanjem prihodnjega statusa in po njegovi določitvi". V zvezi s tem je izpostavil Mednarodne sile pod vodstvom NATO na Kosovu (KFOR), ki so "pripravljene na vse mogoče scenarije" in bodo po opredelitvi statusa "zavarovale vse državljane, večino in manjšino".

Natov tiskovni predstavnik James Appathurai je poudaril, da zunanji ministri niso razpravljali o podrobnostih predloga, ker se s kosovskim vprašanjem že ukvarja posebni odposlanec ZN Marti Ahtisaari.

Priština in Beograd pa bosta o tej temi pravočasno seznanjena, je še povedal Apparthurai, ko je vztrajno zavračal novinartska vprašanja o Kosovu. NATO se zavzema za čimprejšnje sprejetje resolucije o statusu Kosova, pri čemer bo tesneje sodelovala tudi EU, na "tehnični kot na politični ravni". Appathurai je pojasnil, da bosta NATO in EU ob usklajevanju medsedbojnih neskladij (gre za nasprotovanja med Turčijo in Ciprom, zaradi katerih je otežena izmenjava podatkov med EU in NATO.) nademostila delovanje sil Združenih narodov UNMIK v Kosovu.