Ljubljana - Predlog novele zakona o trgovini določa, da so lahko v nedeljo brez omejitev odprte vse prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, kar je 84 odstotkov vseh prodajaln. Ministrstvo za gospodarstvo je bilo sicer pripravljeno zakon prilagoditi dogovoru med socialnimi partnerji, vendar ga ti do zdaj niso dosegli. "Zakon mora s 1. januarjem stopiti v veljavo, ne moremo več čakati na socialni dialog," je na današnji seji upravnega odbora združenja za trgovino povedal sekretar na gospodarskem ministrstvu Matjaž Logar.
Kot je povedal Logar, so socialni partnerji - predstavniki združenja trgovine in predstavniki sindikata delavcev trgovine - v začetku septembra na usklajevalnem sestanku povedali, da poteka intenziven proces za rešitev težav, ki so pripeljale do izvedbe referenduma. “Mi smo izkazali jasno stališče, da, če se doseže dogovor med socialnimi partnerji, obstaja politična volja, da se sprejme primerna zakonska rešitev," je povedal Logar.
Pojasnil je, da bo zakon 1. januarja začel veljati, zato na ministrstvu ne morejo več čakati na socialni dialog. Hkrati na ministrstvu, ker je dialog med trgovci in sindikati potekal do nedavnega, tudi niso potekala večja usklajevanja in javne predstavitve zakona, ministrstvo je namreč čakalo na izid pogajanj.
Ministrstvo za gospodarstvo je predlog novele zakona o trgovini pripravilo na podlagi odločbe ustavnega sodišča, ki je z odločbo določilo, da moramo pri določitvi omejitve kvadrature prodajaln izhajati iz analize in omejitve ne preprosto arbitrarno določiti, je povedal Logar.
Razvrstili so jih v tri razrede
Na ministrstvu so prodajalne razvrstili v tri razrede - do 200 kvadratnih metrov, od 200 do 1000 kvadratih metrov in več -, analiza pa je pokazala, da je 84 odstotkov vseh prodajaln manjših od 200 kvadratnih metrov. Vse te prodajalne bodo lahko odprte. Predlog zakona namreč predvideva, da bodo lahko ob nedeljah odprte vse prodajalne s prodajno površino manjšo od 200 kvadratnih metrov ne glede na vrsto blaga, ki ga ponujajo, medtem ko bodo trgovine z nujnimi življenjskimi artikli, s prodajno površino večjo od 200 kvadratnih metrov lahko odprte le do deset nedelj v letu. Kot je pojasnil Logar, so na ta način zajete vse izjeme, tako mali trgovci kot tudi trgovine v turističnih krajih.
Logar je ob koncu predstavitve zakona še pojasnil, da se bo ministrstvo z zakonom o trgovini znova ukvarjalo že prihodnje leto. Takrat bodo zakon pregledali v celoti, tudi vprašanje kvalificiranih poklicev, minimalnih tehničnih pogojev. "Ne morem obljubiti, da bomo govorili tudi o odpiralnem času prodajaln, vendar dopuščam tudi to možnost, če bomo res pregledali ves zakon," je dejal Logar.
Član upravnega odbora združenja in član uprave Mercatorja Stanislav Brodnjak je dejal, da po njegovem mnenju prostor za socialni dialog še vedno obstaja, zato dialoga ne bi bilo smiselno zapreti. Sicer pa je opozoril na parcialno delovanje posameznih članov združenja o tej problematiki na ministrstvu in to bi lahko bil eden od razlogov za neuspešnost pogajanj.
Najbolj oškodovana bosta Mercator in Spar
Brodnjak je sicer prepričan, da obstaja tudi v predlogu zakona vrsta nerešenih vprašanj. Med drugim predlog tudi ne rešuje korektnega vprašanja obratovalnega časa v trgovini kot celoti."Dialog je še potreben. Prepričan sem, da bo takšna ureditev doživela novo ustavno presojo, kar pomeni, da težava ni rešena,"je dejal Brodnjak. Da bo znova prišlo do ustavne presoje, je prepričan tudi podpredsednik združenja Marjan Batagelj.
Generalni direktor Spar Slovenija Igor Mervič se v razpravo upravnega odbora ni vključil. Predlog zakona naj bi najbolj prizadel ravno to drugo največjo trgovsko družbo na slovenskem trgu, saj ta nima prodajaln, ki bi imele manjšo prodajalno površino od 200 kvadratnih metrov. Vse prodajalne Spar bodo tako po 1. januarju prihodnje leto lahko odprte le do deset nedelj v letu.
Dvojno označevanje cen
Člani upravnega odbora so se danes seznanili tudi z aktivnostmi združenja ob sprejemanju zakona o dvojnem označevanju cen, ki ga je državni zbor sprejel minuli petek. Pri pripravi zakona, ki določa, da se morajo cene v tolarjih in evrih navajati od 1. marca 2006 dalje, ministrstvo, vlada in državni zbor niso upoštevali pripomb združenja za trgovino. Ti so zahtevali, da se obvezno dvojno označevanje uvede šele po določitvi fiksnega menjalnega tečaja.
"Trgovcem smo naprtili veliko gospodarsko škodo. Naš cilj je bil, dvojno označevanje čim bolj učinkovito speljati za trgovce in potrošnike. Škoda ob morebitni spremembi tečaja je res pogojna, vendar združenje ne more prevzeti odgovornosti," je dejal Brodnjak.
Podpredsednik gospodarske zbornice Cveto Stantič je dejal, da so predstavniki ministrstva za gospodarstvo, ki so pripravili predlog zakona, na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo jasno povedali, da podpirajo trgovce, predlagan zakon pa je rezultat zahtev ministrstva za finance in Banke Slovenije. " Prevladali so argumenti moči in ne moč vsebinskih argumentov, " je dejal Stantič. Sicer pa so v združenju prepričani, da so poslanci zakon v predlagani obliki sprejeli zato, ker so jim predstavniki centralne banke "dali tiho zagotovilo, da do spremembe tečaja ne bo prišlo".
Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije se je na seji pretekli teden seznanil z najnovejšim predlogom sprememb zakona o trgovini. Ugotovil je, da predlog po vsebini ne upošteva referendumske odločitve, saj razširja omejitve na način, da postavlja pod vprašaj enakopravnost gospodarskih subjektov, so danes sporočili iz sindikata. Sindikat od ministrstva za gospodarstvo zahteva, da ustavi nadaljnje postopke obravnavanja predloga sprememb zakona s takšno vsebino.
Zakon ne upošteva referendumske odločitve
Za Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki deluje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je vloženi predlog nesprejemljiv. Očitajo, da je predvidena slabša ureditev od stanja pred referendumom, "saj ne prispeva k temu, da bi z obratovalnim časom omejili delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, temveč še bolj poslabšuje položaj več kot tretjine zaposlenih v maloprodajni dejavnosti".
"Zakonodajalec se bo moral odločiti, ali bo glede na odločitev ustavnega sodišča površino reguliral v smislu referendumskega vprašanja ali pa se bo od referendumskega vprašanja odmaknil; v slednjem primeru mora dejansko upoštevati enakopravnost gospodarskih subjektov," je povedal sekretar sindikata Ladislav Kaluža in dodal, da so jim ob referendumu očitali, da referendumsko vprašanje in odločitev postavlja gospodarske subjekte v neenakopraven položaj - dejansko jih, pravi Kaluža, ampak bi bilo to glede na število trgovin, ki bi lahko bile odprte, minimalno.