Tiskane izdaje
Kozarišče - "Gozd je zame en kapital, ki ga moram čuvati, ga izkoriščati po potrebi in obenem skrbeti, da bo ostal za zanamce," je včeraj za Delo dejal Stanko Leskovec iz Zavratca na Idrijskem, gotovo pa bi tako dejalo še vseh ostalih 13 skrbnikov gozdov, ki so včerja prejeli priznanja za svoje delo v gozdu.
Stanko Leskovec je lastnik 40 hektarov gozda. Na vprašanje, zakaj je bil izbran za najboljšega skrbnika gozda v območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Tolmin (OE ZGS), je povedal: "Logar je rekel, da je naš gozd ta lepši tu naokrog."
Po žledu je s sinoma, hčerama in soprogo v gozdu delal po deset ali dvanajst dni na mesec. Gozd pa si bo opomogel, pravi, ker so vanj že prej veliko vlagali, "sadili smrekce". Skrbno nadzorujejo tudi, kaj v gozdu počne lubadar. Do zdaj so posekali tristo kubikov smrek zaradi žledu in dvesto zaradi podlubnikov.
Na včerajšnji podelitvi priznanj letošnjim najboljšim gospodarjem gozda v vseh 14 območnih enotah ZGS smo slišali še 13 podobnih zgodb. Trije nagrajenci so kolektivni, kar si, kot je včeraj dejal direktor ZGS Slovenije Damjan Oražem, v Sloveniji najbolj želimo. "Presegli so ozko lastniško gledanje, se združili, in tako pokazali, da je to možno tudi v Sloveniji." To so Bratje Janez, Anton in Nikolaj Košir, lastniki 50 hektarov gozda v Gozdu Martuljek (OE Bled), solastniki Petkovega posestva na 118 hektarjih v Podvolovljeku pri Lučah (OE Nazarje) ter agrarna skupnost Podgrad v OE ZGS Novo mesto.
Dobri gozdni gospodarji se izogibajo uporabi težke mehanizacije in raje uporabljajo stare načine spravila. Sodelujejo s svojim revirnim gozdarjem, upoštevajo navodila in dobro opazujejo naravo. Poleg nujnih negovalnih in sečnih del skrbijo še za druge funkcije gozda.
Ne gre samo za les
Nagrajenec Jurij Rozman st. iz Loma pod Storžičem (OE Kranj) je na svojih strmih pobočjih Konjščice za zatiranje podlubnikov tem nastavil lovna debla. Anton Kadunc iz Gornjega Tuhinja (OE Ljubljana) je poleg tega, da je lastnik 44 hektarjev gozda na Menini planini, še lastnik 22 glav živine, po žledolomu pa je že posekal, predelal in prodal 85 odstotkov poškodovanega drevja.
Številni so aktivni v vaških skupnostih, na primer Vladimir Tomšič iz Knežaka (OE Postojna) in kmet, gozdar, gasilec in župnik v Gornjih Petrovcih in Markovcih (OE Murska Sobota) Dejan Horvat. Nekateri urejajo mlake in skupne gozdne poti, kot na primer nagrajenec Ivan Cek iz Senožeč, ali pa sodelujejo z društvi, ki so skozi njihov gozd uredila gozdne učne poti, na primer omenjeni nagrajenci iz Podvolovljeka. Ti vzdržujejo tudi močvirje, dva hektarja gozda so prepustili naravnemu razvoju, so pa tudi podporniki lokalnih akcij donatorji kurjave. Anton Ožbolt iz Bezgovice pri Osilnici (OE Kočevje) v gozdu dela, ker je tako počel njegov oče in ker ima gozd enostavno rad. Med najboljšimi letošnjimi skrbniki gozda so še Vid Jamnik iz Kočnega pri Krškem (OE Brežice), Vojko Ramšak iz Dobrovelj nad Braslovčami in Matija Ačko s Šmartnega na Pohorju.
"Delo v gozdu je v normalnih okoliščinah zahtevno, toliko bolj v nenormalnih, ki se zadnja leta kar vrstijo oziroma s klimatskimi spremembami postajajo del našega vsakdana. V takšnih okoliščinah se kalijo najboljši lastniki, kapitulirajo pa tisti, ki svoji lastnini niso kos," je dejal Damjan Oražem in prav te pozval k odgovornemu ravnanju do svojega in tako tudi sosedovega gozda.
