Strokovna skupina pod predsedovanjem dr. Boštjana Brezovnika je v državnem svetu danes predstavila katalog pristojnosti pokrajin po 154 zakonih z opisi ter predlogi sprememb in dopolnitev zakonov; pregled zajema polnih 900 strani. Javno mnenje ne nasprotuje ustanovitvi pokrajin, tudi lokalne skupnosti so tokrat enotnega mnenja, da jih potrebujemo. Zdaj, pravijo, se začenja politični boj, identifikacija interesov v državnih podsistemih in lokalnih skupnostih. »Te interese bo treba politično uskladiti, kar bo najtežji del projekta ustanovitve pokrajin,« napoveduje predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in poziva, da bi na začetku javne obravnave »teritorialno členitev pustili ob strani«: »Pogovarjajmo se o prenosu državnih podsistemov in o delni centralizaciji lokalne samouprave na pokrajine. Ker se bo šele takrat, ko bomo vedeli, kaj vse bodo pokrajine opravljale in kolikšen je interes občin, smiselno pogajati, kdo bo s kom tvoril katero pokrajino. Stvar političnega usklajevanja je, kako modri bomo pri predstavljanju vsebine dela pokrajin.« Nekateri dvomi in argumenti, ki so se pojavili v javnosti, so – tako Kovšca – povezani z nepoznavanjem vsebine prenosa pristojnosti na pokrajine.
Jutri se na temo nastajanja pokrajin sreča tudi četverica predsednikov. Napočil je namreč čas, da se z oceno finančnih učinkov tudi vlada aktivno pridruži pripravi ustanavljanja pokrajin in pove, koliko in v kolikšnem času jih lahko »podpre«. »Na tej podlagi bomo lahko opravili dokončne izračune ter s tem posamezni pokrajini zagotovili zadostna in sorazmerna finančna sredstva. Finančno ovrednotenje bo podlaga ustreznemu zakonu o financiranju pokrajin,« pravi Boštjan Brezovnik.
Pristojnosti pokrajin temeljijo na gradivu iz 2008
Model ustanavljanja slovenskih pokrajin ostaja v mejah desetih do dvanajstih pokrajin, pri čemer je jasno, da vsako širjenje navzgor predstavlja slabše možnosti njihovega financiranja in tudi njihovo slabšo vzdržnost. Ali kot meni Dušan Plut: »Potrebujemo manjše število velikih pokrajin, ki omogočajo tudi razvoj ekoregij in policentričnega razvoja Slovenije.«
V katalogu o pristojnostih in nalogah pokrajin so le-te podane posebej za pokrajinski svet, predsednika pokrajine, nadzorni odbor pokrajine, svet občin, pokrajinsko upravo in druga telesa v pokrajini. Predpisi so razdeljeni v deset osnovnih poglavij in v okviru teh v podpoglavja, kjer so razvrščeni posamezni predpisi. Ob navedenem je ožja strokovna skupina pripravila tudi razmejitev med pristojnostmi ter nalogami pokrajin in pristojnostmi ter nalogami občin, pri čemer je izhajala iz predloga zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, ki ga je vlada pripravila v letih 2006–2008.
Koncept pokrajin kot ekoregij
Dušan Plut, ki je ocenil nastajanje pokrajin z vidika sonaravnih ekoregij Slovenije in koncepta policentričnega razvoja, ugotavlja, da lahko takšne naloge opravljajo le dovolj velike in dovolj gospodarsko in trajnostno močne pokrajine, kar pomeni, da je zgornja optimalna meja v Sloveniji od osem do deset pokrajin, ki imajo vsaj sto tisoč prebivalcev in da se lahko notranje členijo na manjše regionalne skupnosti, ki nimajo politične, temveč razvojno vlogo.
Kaj to pomeni, denimo, za prenos pristojnosti in nalog po energetskem zakonu? Pomeni, da bodo pokrajine po predhodnem soglasju izdelale pokrajinske energetske koncepte. Odločile bodo, kakšna bo proizvodnja energije, kako se bo ta energija uporabljala, kateri pokrajinski energetski viri se bodo uporabljali, koliko bo zelenih delovnih mest in kakšna bo stopnja samopreskrbe. Majhne pokrajine tovrstnih nalog ne bi zmogle, je prepričan Plut.
Bo tokrat drugače?
Dosedanji poskusi ustanavljanja pokrajin so se končali pri členitvi ozemlja na pokrajine. Ker se jih je Brezovnikova skupina lotila drugače, upa tudi v drugačen izid. Pokrajine namreč ustanavljamo predvsem zaradi decentralizacije države, pravijo, odločila pa bo politika. Upajo, da bo odločeno še v tem mandatu, medtem ko naj bi do leta 2030 na pokrajine prešle tudi pravice statusnega urejanja vprašanj, povezanih s srednjim šolstvom in bolnišnicami.