Tiskane izdaje
Osilnica - Do sedaj je v gasilski akciji v Osilnici, kjer gori podrast v strmini med Taborsko steno in Dragarji, poleg helikopterjev Slovenske vojske sodelovalo več kot 400 gasilcev. Požar je problematičen zato, ker gori podrast na izredno strmem območju. Ogenj se potuhne v kotanje in špranje, tako da je zvečer videti, da je bilo gašenje uspešno, potem pa čez noč zagorijo skrita žarišča. »Požara ne smemo spustiti iz nadzora, saj lahko zaradi vetra in debele podrasti postane močnejši kot kadarkoli,« pravi Leon Behin, vodja intervencije.
Zato so poleg helikopterja - v preteklih dneh sta sodelovala dva - na strmo pobočje poslali moštvo. V soboto je sodelovalo več kot sto ljudi iz prostovoljnih gasilskih društev iz Grosuplja, Ivančne Gorice, Dobrepolja, Ribnice in Kočevja, ki so na zahodnem delu požarišča gasili žarišča, ki so skrita v debelo podrast listja, iglic in vej.
»Na zahodni strani, proti Žurgam, smo postavili dve liniji gasilcev, tako da smo gasili od zgoraj in od spodaj,« razlaga Behin. Gasilci se do mest, kjer gasijo, spuščajo tudi po vrveh, saj je edina možnost, da žarišča pogasijo - človek.
Vzpostavili pa so tudi poseben sistem dovajanja vode. Napeljali so cevovod iz dveh smeri: ena pelje od zgoraj navzdol, to je z višine 1100 metrov nadmorske višine, druga pa iz doline, z 350 metrov nadmorske višini, navzgor. »Premagujemo 750 metrov nadmorske višine,« je jasen Behin, ko govori o kilometer dolgem cevovodu.
Še pred dnevi optimistične napovedi, da se bo požar v tej hudi strmini dalo pogasiti, je zamenjala realnost. »Ta ogenj je nemogoče pogasiti s tehniko in ljudmi, to lahko naredi le mati Narava,« pravi vodja intervencije, ki še dodaja, da v teh krajih ne bo mogoče mirno spati, dokler ne bo padal dež in ognja več ne bo.
Do sedaj je v zgorelo od 140 do 150 hektarov veliko območje, vendar ni vse požgano, ampak so pogorela mesta raztresena sem in tja. Ogenj se na takih območjih ne širi v liniji, ampak se tlenje iz kotanje nepredvidljivo razširi v eno ali drugo smer. Najbolj kritično je v zahodnem delu požarišča, to je v smeri Žurg.
»Tako gašenje je izčrpavanje na dolgi rok,« pravi Leon Behin, ki poudarja, da gasilci morajo gasiti in nadzorovati območje, da se v tem vetrovnem vremenu ne spremeni v še večji požar. »Delali bomo do dežja,« pravi sogovornik, ki je kljub posebnim razmeram zadovoljen, da se pri tako nevarnem delu, kjer gasilci delajo eden nad drugim ob krušečem kamenju in skalovju, ni še nihče poškodoval.
