Tiskane izdaje
Bled - Osrednja tema strateškega foruma Bled, ki se je danes pod naslovom Energija in podnebne spremembe: Si.nergija za prihodnost začel na Bledu je soodvisnost med podnebnimi spremembami in energetsko varnostjo. V ospredju srečanja, ki se ga je udeležilo prek 400 predstavnikov iz različnih držav, je bil predvsem rusko-gruzijski spor in njegov morebitni vpliv na energetsko varnost Evrope. Poleg tega so potekala tudi številna dvostranska srečanja. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po ločenih srečanjih z rusko in gruzinsko stranjo povedal, da si stališča obeh strani nasprotujejo. O tem bodo danes na izrednem zasedanju v Bruslju razpravljali tudi voditelji držav EU, kot je dejal Dimitrij Rupel pa "ni mogoče napovedati popolnoma mirne plovbe jutri v Bruslju, ker so stališča vpletenih precej vsaksebi."
Uvodoma je udeležence strateškega foruma pozdravil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je dejal, da je blejski forum namenjen predvsem opredeljevanju meja energetskih omejitev in iskanju novih idej za reševanje energetske preskrbe, saj so energetski viri omejeni. Poleg tega je opozoril še na podnebne spremebe, ki prav tako kot energija predstavljajo pomembno vprašanje in ki sta se v zadnjih letih prebili na najvišja mesta v politični agendi. Udeležence je nagovoril tudi slovenski premier Janez Janša, ki je med drugim dejal, da so bile napovedi z blejskega foruma pred dvema letoma, ko so govorili prav o kaspijski regiji, zelo optimistične in da je bilo že takrat očitno, da je politična stabilnost v regiji velikega pomena.
Po ločenih dvostranskih srečanjih s gruzijsko in z rusko stranjo je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel povedal, da so poslušali obe strani in informacije, ki so jih dobili z obeh strani zanimive, med seboj pa si nasprotujejo. "Tisto kar me skrbi je ideja o tako imenovani zaščitni coni (buffer zone) okrog ozemlja Južne Osetije oziroma Abhazije. O tem bo tekla razprava in bomo videli kaj bo. Bojim se, da je to zelo resen problem za integriteto in ozemeljsko celovitost Gruzije. Slovenijo in Evropsko unijo zanima, kako je mogoče zagotoviti mirno življenje ljudem v Gruziji, Abhaziji in Južni Osetiji. Slovenija podpira idejo o humanitarni oziroma o donatorski konferenci pa tudi o politični konferenci. Večinoma vsi mislijo, da se morajo te konference udeležiti sosednje države oziroma države, ki so neposredno zainteresirane. Po naši sodbi to pomeni tudi Rusko federacijo. Vendar nekateri niso takšnega mnenja tako, da imamo tu različna stališča. O dogajanju sedmega in osmega avgusta slišimo različna stališča in zgodbe. Želimo biti kolikor je mogoče verodostojno informirani z vseh strani." Pred današnji srečanjem v Bruslju je minister Rupel še dejal, da sankcije proti Ruski federaciji ne bi ničesar rešile in izrazil upanje, da jih ne bo. "Upam, da bo EU enotna. Kako velik pa bo skupni imenovalec, pa je že drugo vprašanje. Želim si, da bi bil čim višji. Ni pa mogoče napovedati popolnoma mirne plovbe jutri v Bruslju, ker so stališča vpletenih precej vsaksebi," je še dejal Dimitrij Rupel.
V nadaljevanju foruma bo na vrsti razprava o možnih posledicah gruzijske krize za oskrbo z energijo v Evropi, ki bo potekala pod naslovom Energetski koridor med EU in kaspijsko regijo po zadnjih dogajanjih v Gruziji, s panelnimi razpravami pa se bo forum sklenil jutri.
Iz ponedeljkovega tiskanega Dela.
