»Če bi ga spravljali v skladu z zahtevami zavoda za varstvo kulturne dediščine, bi to občutno povečalo naše stroške. Poleg tega pa je tudi kakovost lesa od zime, ko smo bili izbrani, do zdaj, ko bi lahko večino lesa že pospravili, precej slabša. Ne gremo se tega. Hvala lepa,« je za Delo dejal Matjaž Antončič, lastnik Lestransa, podjetja, ki ga je kot najugodnejšega ponudnika za spravilo lesa za gradom Snežnik izbral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad).
V spremenjene pogoje
Antončič je povedal, da zavod spravila s težko mehanizacijo ne dopusti. Ves les bi morali s traktorji in lahkimi kamioni izvleči iz gozda, stroški takšnega spravila pa bi zelo presegli njegovo ponujeno in na razpisu izbrano ceno. »Če bi za te pogoje vedel že na začetku, se na razpis sploh ne bi prijavil,« je zatrdil.
Dvanajstega junija se je iztekel enomesečni rok, do katerega je morala ljubljanska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine skladu sporočiti kulturnovarstvene pogoje za spravilo lesa na 42 hektarih državnega gozda na zavarovanem območju gradu Snežnik, in to je v roku tudi storila. Na skladu, kot so zatrdili maja, niso vedeli, da ima ta gozd poseben status, zaradi katerega potrebujejo posebne smernice za spravilo, na zavodu pa so o tem leto in pol molčali, čakali na vlogo sklada in hkrati sodelovali z izvajalci spravila lesa v delu območja gradu Snežnik, kjer je Arboretum Volčji potok pred leti zasadil angleški park.
Spravilo možno
Pojavila se je zahteva Zavoda RS za varstvo narave po pripravi kulturnovarstvenih pogojev, ki je spravilo zavlekla do zdaj, ko je končno jasno, da bo moralo 5500 kubikov lesa preživeti še eno poletje na tleh.