Tiskane izdaje
Planica – Namesto napovedanih sprememb, ki naj bi jih Planica dočakala zato, ker je skakalne prireditve vzela pod okrilje Smučarska zveza Slovenije, je v Planici spet zagrmelo. Zdaj se je namreč podrl še nalet male, 90-metrske skakalnice, kjer je bila pred kratkim, 7. in 8. januarja, celo tekma za točke celinskega pokala.
Dežurni ob skakalnici o dogodku niso znali veliko povedati; da se je nalet podrl, so opazili med vikendom in o tem takoj obvestili odgovorne. »Na srečo za prihodnje dni nobeno moštvo ni prijavilo treninga na napravi, konec meseca pa je na njej predvideno državno prvenstvo za mladince. Skakalnico bomo do takrat popravili, saj se je podrl le nadstrešek vrh naleta,« je za Delo povedal direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan.
Stanje na terenu
Pogled od blizu je bil drugačen. Glede na vse, kar je polomljeno, ni pohod na vrh naleta nič manjše junaštvo od skoka na napravi. Pod naletom leži velik kup železa in polomljenega, nagnitega lesa, kar je od konstrukcije naleta že odpadlo. Kako to, da si Smučarska zveza Slovenije in Mednarodna smučarska zveza sploh upata dovoliti treninge in tekme na tako izrabljeni napravi?
Jaro Kalan je pojasnil, da bodo za nadaljevanje letošnje sezone skakalnico vsekakor za silo popravili, saj po prvih predvidevanjih stroški popravila ne bodo veliki. Ker stroške popravila navadno plača lastnik, smo za pojasnilo povprašali kranjskogorskega župana Jureta Žerjava, ki je tudi član OK Planica. Nad vprašanjem je bil presenečen, saj o dogodku v Planici do včeraj sploh ni bil obveščen.
»Najprej bo treba pogledati, kaj se je sploh zgodilo, šele nato bomo ugotavljali odgovornost,« je dejal župan in dodal, da v letošnjem kranjskogorskem proračunu za planiško infrastrukturo ni predviden niti tolar.
Predsednik in direktor Smučarske zveze Slovenije sploh ne želita, da bi nova podrtija v Planici dvignila hrup. Ko je SZS na začetku sezone prevzela prireditve v Planici, je direktor napovedal novo obdobje, katerega končni cilj je dograditev zimskega nordijskega središča.
»Ta cilj je ostal,« je zatrdil Jaro Kalan, čeprav ni jasno, kje bodo dobili denar. »Kot vemo, od planiških prireditev nikoli ni ostalo dovolj denarja za kakšen konkretnejši poseg. Če bomo letos poslovali z dobičkom, ga bomo vsekakor vložili v planiške objekte, svoje pa bodo morali prispevati k razvoju tudi drugi: država, lokalna skupnost in drugi lastniki,« je diplomatsko našteval Kalan.
Bodo pa po napovedih direktorja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Gabrijela Grosa, ki vodi projekt Olimpijski center Planica, že letos zgradili novo žičnico za potrebe velikanke in Bloudkove naprave, ki se je podrla že leta 2001. 75 odstotkov denarja za naložbo, ki je vredna 1,2, milijarde tolarjev so dobili tudi iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Na prenovo obeh skakalnic, ki sta sedaj neuporabni, bo treba še mao počakati.
Kratka zgodovina
Devetdesetmetrska planiška skakalnica je mlajša sestra Bloudkove velikanke. Zgrajena je bila po 2. svetovni vojni in je od takrat do 90. let gostila tekme najvišjega ranga; v najlepših časih tudi svetovnega pokala. Zadnjih petnajst let jo pretežno uporabljajo za trening, na njej pa so le nekajkrat na leto tudi tekme celinskega pokala in državnega prvenstva. Precej skakalcev jim je prevzela skakalnica v Kranju. Po besedah Jara Kalana na malo planiško skakalnico računajo tudi v prihodnje in je ne nameravajo tako dolgo pustiti propadati, kakor so pustili njeno starejšo sestro.
Preberite še v današnjem tiskanem Delu.
