V ponedeljek bo prvič snežilo

Ljubljana - Indijansko poletje se je zavleklo še v pozno jesen, v prihodnjih dneh pa nam vremenoslovci obetajo že pošten sneg. Najmanj do gležnjev naj bi ga namedlo. Začelo se bo že v soboto - poglejte skozi okno, kakšna je ta hip vaša vremenska resničnost!

Vremenska slika je za kraje severno od Alp napovedala izrazito hladno fronto, ki se bo pomikala proti jugu.

Deloma sončno nedeljo bo presekala še kakšna kratkotrajna snežna ploha, a ponedeljek bo pobelil hrib in dol: »V ponedeljek bo oblačno, sneženje bo čez dan zajelo vso državo.«

Prava zima bo

Mag. Tanja Cegnar, svetovalka za podnebne razmere z Agencije RS za okolje, je pritrdila, da se je letošnji november začel z nenavadno toplim vremenom, in nadaljevala: »Ne le ob morju, tudi drugod po državi je temperatura popoldne v začetku novembra dosegla ali celo nekoliko presegla 20 °C. V Ljubljani so 3. novembra izmerili 20,9, na Obali 22,1 prvi dan meseca, drugi dan 20,8 in 5. novembra 23 °C. V Prekmurju so 3. novembra izmerili 20,7 °C. Hladnejše obdobje se je začelo z 10., z 18. pa se je jutranja temperatura že spustila pod ledišče.«

Novembrske padavine so bile kar pogoste in občasno tudi obilne. V visokogorju sneg prekriva tla ves mesec, na Kredarici je bila snežna odeja med 14. in 16. listopadom debela 80 centimetrov: »Ta konec tedna pa se bo občutno odebelila.«

Obetajo se nam vremensko pestri dnevi in noči: »Najbolj zanimivo dogajanje nas čaka v noči na soboto in nato naslednjih nekaj dni, verjetno vse do izteka tega meseca. V noči na soboto nas bo dosegel hladen, mrzel zrak, na višini pet kilometrov in pol se bo v soboto in nedeljo temperatura spustila celo na -40 °C. V naših hribih se bo temperatura znižala za približno 10 °C. Tudi pri tleh se bo občutno ohladilo. Zaradi mrzlega zraka v višinah bodo v soboto in nedeljo nastajale kratkotrajne snežne plohe. Proces je zelo intenziven, kar smo lahko v petek opazovali tudi po hitrem padanju zračnega pritiska, ob prehodu hladne fronte in neposredno po njej pa bomo imeli tudi močan severni veter, ob morju v noči na soboto močno tramontano.«

Zadnji novembrski teden nas čaka pravo zimsko vreme, napoveduje Cegnarjeva: »Že v ponedeljek popoldne nas bo dosegla oblačna gmota, ki bo prinesla sneg. Po današnjih izračunih bi lahko snežilo tudi do sredine tedna.«

Prvi in zadnji

Kakšno zimo smemo pričakovati in kdaj lahko zapade prvi oziroma zadnji sneg? Cegnarjeva odgovori: »November je zadnji mesec meteorološke jeseni. Vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja pogosto prinaša razmeroma topel zrak in z njim za ta mesec značilne padavine, največ jih pade na zahodu države, predvsem na alpsko-dinarski pregradi. Dan se do konca meseca že močno skrajša, opazno se tudi niža temperatura. Popoldanska temperatura zraka v notranjosti države se v povprečju zniža za 6, jutranja za 5 °C. Izjemoma lahko prvi sneg po nižinah zapade že oktobra, seveda pa ta ne obleži in se stali. Glede zadnjega snega v hladnem delu leta lahko rečemo, da smo nekajkrat že imeli kar debelo odejo tudi v začetku marca, sneg izjemoma pobeli nižine in nato hitro skopni tudi še aprila. Res redko pa zapade maja, takrat lahko polomi veliko vej na listnatem drevju, kljub temu da hitro skopni.«

Prejšnji novembri

Kakšen je - čeprav ga še ni konec - letošnji november v primerjavi s prejšnjimi, Cegnarjeva pove: »Lanski je bil s padavinami skromen, v pretežnem delu države niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja; skoraj polovica ozemlja je dobila manj od tretjine običajnih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Ljubljanski kotlini. Prevladovali so hladnejši dnevi od dolgoletnega povprečja in v pretežnem delu države je bil mesec nekoliko hladnejši kot običajno, le ob morju, v osrednji Sloveniji in delu severne Slovenije so dolgoletno povprečje nekoliko presegli.«

Zanimiv vremenski pokazatelj je sneg na Kredarici: »Tam je bilo 26. novembra 2007 95 cm snega. Od sredine minulega stoletja je najmanj snega zapadlo novembra 1983 (17 cm), sledijo novembri 1988 (20 cm), 2006 (33 cm) in 2004 (35 cm). Največ ga je bilo novembra 1979, in sicer 254 cm, sledijo novembri 1974 (250 cm), 2000 (245 cm) in 1964 (241 cm).«

Novembra lani je sneg na Kredarici prekrival tla ves mesec: »Tako je bilo še v 36 novembrih, najmanj dni je bila snežna odeja prisotna 1978. (pet dni) in po osem dni v novembrih 1983 in 1988.«

Poleg Kredarice je v tem obdobju sneg pobelil še: »Rateče, Postojno, Kočevje, Bizeljsko, Novo mesto, Črnomelj, Celje, Slovenj Gradec in Mursko Soboto ter Jezersko, Brnik, Kneške Ravne, Novo vas in Sevno. V Ratečah je bilo pet dni s snežno odejo in 5 cm snega; največ takih dni je bilo v tem mesecu leta 1980, ko je sneg obležal 28 dni, brez bele odeje pa so bili v šestih novembrih. V Postojni je bilo dva dni 5 cm snega, na Bizeljskem dva dni 2 cm. V Ljubljani je bila odeja najvišja v letih 1966 in 2005, ko je znašala 37 cm. V novembru 2007 snega ni bilo, tako je bilo še v 29 listopadih; snežna odeja je najdlje ležala leta 1980, in sicer 21 dni. V Novem mestu je sneg najdlje ležal v novembrih 1985 in 1993, 18 dni, v 19 novembrih pa je bil brez snežne odeje; lani v tem obdobju so bili trije dnevi s snežno odejo, visoka je bila 9 cm. V Murski Soboti sta bila dva dneva z dvocentimetrsko snežno odejo; največ snežnih dni je bilo novembra 1993, in sicer 15, brez nje pa so bili v 30 novembrih.«

Iz Slovenskih novic!