V popotresni obnovi posoške občine kreditirajo državo

Tolmin − Če ministrstvo za kmetijstvo in okolje ne bo zagotovilo vsaj minimalnega dodatka k že tako povsem okleščenemu proračunu popotresne obnove zgornjega Posočja, bo morala državna tehnična pisarna zapreti vsaj 17 od 37 odprtih gradbišč. Letos pa bodo občine celo kreditirale državo za dela na objektih, ki so v njihovi lasti.

Letos bo minilo že desetletje od zadnjega potresa, za zdaj pa je jasno zgolj to, da se obnova, ki jo je obljubila država, ne bo končala leta 2016. Čeprav je bil načrt zaključka obnove potrjen lani, je pozneje vlada z rebalansom proračuna predvidenih 5,5 milijona evrov skrčila na 1,4 milijona. V četrtek so župani Idrije, Tolmina, Kobarida in Bovca na terenu ves dan prepričevali odposlance kmetijskega ministrstva, naj vendarle dodajo vsaj 700.000 do 800.000 evrov, da bodo lahko nadaljevali dela na vseh odprtih gradbiščih.

Državna tehnična pisarna (DTP) bi v tem primeru zagotovila minimalni obseg nadaljevalnih del predvsem na stanovanjskih objektih, saj je trenutno razseljenih še petnajst družin, od tega enajst na Bovškem. Gradnja občinskih objektov se bo nadaljevala tam, kjer bodo občine pripravljene založiti sicer že odobrena državna sredstva pomoči. Posojilo bi država vrnila prihodnje leto. »Denarja je premalo. Če ne dobimo dodatne pomoči, bomo morali ustaviti dela na približno dvajsetih objektih. Zato se nam ves čas oglašajo trenutno razseljeni lastniki objektov, saj pri zaprtju gradbišč nimajo prav nobenega zagotovila, da se bodo dela nadaljevala,« je opozoril vodja pisarne Mitja Pekeč. Prihodnje leto je v proračunu predvidenih 5,5 milijona evrov. »Toda takšna vsota je bila predvidena tudi letos,« je dodal.

Župani so zato prisiljeni zagotoviti denar občin. »Če nočemo delati škode in nadaljevati delo, to pa v Tolminu pomeni gradnjo neprofitnih stanovanj, očitno nimamo druge izbire, kot da se z državo dogovorimo, da namesto nje začasno zagotovimo denar. Pričakujemo pa, da bo izpolnila svoje obveznosti in jih poravnala takoj prihodnje leto,« je bil jasen tolminski župan in državni svetnik Uroš Brežan. »Dolgoročno je takšno stanje nevzdržno. Takšni primeri se pojavljajo tudi na drugih področjih, ne zgolj pri popotresni obnovi. Država ne spoštuje zakonov in pogodb, ki jih je podpisala. Za nameček nas naravne nesreče spremljajo vsako leto. Nismo še sanirali škode izpred desetih let, kar zdaj prizadetim zaradi žleda ne glede na intervencijski zakon ne vzbuja prav velikega upanja.«

Država od oktobra lani za popotresno obnovo ni potrdila niti ene nove vloge, ki bi v tem primeru postale odločbe, na podlagi katerih državna tehnična pisarna sklepa gradbene pogodbe. Če bo pisarna prisiljena zapirati gradbišča, se bo pojavil še strošek zaprtja in nadzora gradbišč ter morebitnega ponovnega zagona, česar pa proračun ne predvideva. K temu se lahko prišteje še odškodninski del, saj imata investitor in izvajalec ob prekinitvi podpisanih pogodb možnost zahtevati odškodnino. Pooblaščenim izvajalcem, za katere popotresna obnova pomeni glavnino dohodka, že od rebalansa ves čas grozi tudi stečaj.

Na kmetijskem ministrstvu se strinjajo, da je treba najti rešitve, da ne bi nastajali dodatni nepotrebni stroški zaradi ustavitve del na zdaj aktivnih gradbiščih: »Predloge bomo v prihodnjih tednih še operativno preizkusili s pripravo ustreznih dodatkov k sklenjenim pogodbam in postopno reševali težave pri objektih, za katere še nismo našli ustrezne rešitve.«