Tiskane izdaje
Koper - Se bodo stari koprski spomeniki sesuli v prah in za njimi ne bo ostalo nič? To se političnim obljubam o napredku in razvoju navkljub sprašujejo Koprčani, odkar so pred dnevi v mestu porušili renesančno palačo Longo iz 16. stoletja. Od nje bo, kot kaže, ostal le grb in posamičen kamnit fragment. Ali podobna usoda čaka tudi servitski samostan, nekdanjo koprsko porodnišnico, ki že 21 let prazen čaka dobrega gospodarja? Da se začne podirati sam, ne bo več treba čakati dolgo.
Palačo Longo (za koprskim gledališčem) so morali zaradi nevarnosti porušiti. Tako je odločila gradbena inšpekcija. V njej več kot 30 let ni živel nihče, že pred leti so statiki izračunali, da je nevarna, v začetku leta se je del zidu zrušil na ulico. Zasebnim lastnikom bo zdaj lažje zgraditi nov poslovno-stanovanjski objekt, kot če bi morali reševati podrtijo.
Koliko koristi status državnega spomenika?
Še veliko pomembnejša je monumentalna zgradba nekdanjega servitskega samostana, ki ga največ domačinov pozna kot nekdanjo porodnišnico. Po njeni preselitvi v izolsko bolnišnico veliko stavbišče nekdanjega sakralnega kompleksa propada. Prav nič mu ne koristi, da so ga razglasili za spomenik državnega pomena in ga z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov konec devetdesetih dodelili ministrstvu za kulturo. Prej je bil last Splošne bolnišnice Izola in bi ga morali v skladu z dogovorom treh obalnih občin prodati, denar pa nameniti bolnišnici za njeno dograditev. A se to ni zgodilo. Koprski visokošolski vplivneži so namreč računali, da bodo tako prišli do prostorov nastajajoče koprske univerze.
Zamudili evropska sredstva
Ministrstvo za kulturo je samostan, ocenjen na 3,14 milijona evrov, leta 2006 predalo v upravljanje ministrstvu za šolstvo, da bi postal temeljni objekt koprske univerze. Leta 2011 pa je tedanji minister za izobraževanje Igor Lukšič slovesno podpisal pogodbo s tedanjim rektorjem Radom Bohincem o neodplačnem prenosu lastništva na Univerzo na Primorskem. S pomočjo občinskega denarja so izvedli arheološke raziskave, pridobili denar ministrstva za kulturo za pripravo konservatorsko-restavratorskih pogojev, ki bi bili osnova za projektno dokumentacijo.
»Predvideno je bilo, da bi univerza za naložbo črpala kohezijska sredstva iz perspektive do leta 2013, vendar je bilo to zamujeno, v perspektivi do leta 2020 pa ni predvidenih sredstev v takem obsegu oziroma za takšne namene,« zdaj pravijo na direktoratu za investicije ministrstva za izobraževanje. Koprska univerza je sprejela pogoj, da morajo prenovo opraviti v desetih letih, sicer bodo morali objekte vrniti v upravljanje ministrstvu za izobraževanje.
Brezdomci v zapuščenem nekdanjem samostanu. Foto: Tomi Lombar/Delo
»Nismo naredili korakov, ni predvidenih sredstev ...«
Po izvolitvi rektorja Dragana Marušiča se univerza ni več veliko ukvarjala s samostanom. Skrbi za zavarovanje, najnujnejša vzdrževalna dela in preprečuje vandalom, da bi dodatno uničevali spomenik. »Univerzi ni uspelo zagotoviti denarja za prenovo, ki bi stala več kot deset milijonov evrov. Iskali smo vire, spremljali mednarodne razpise, država ni mogla pomagati, pri zunanjih partnerjih zaradi visokih stroškov prenove ni bilo interesa,« so nam odgovorili z univerze: »Ker prenove ne zmoremo, je v letošnjem programu dela univerze predvidena vrnitev samostana ministrstvu za izobraževanje. Pogovori že potekajo, obvestili pa smo tudi ministrstvo za kulturo.«
A na ministrstvu pravijo drugače: »Univerza nam še ni posredovala nobenega uradnega predloga za vrnitev objekta, zato v zvezi s prenosom na državo za zdaj nismo naredili nobenih korakov. Ministrstvo za izobraževanje v proračunu nima predvidenih sredstev za tako obsežno in zahtevno prenovo, ki je po projektu iz leta 2008 ocenjena na približno 12 milijonov evrov. Glede na izkušnje s podobnimi objekti je pričakovanje, da bi ministrstvo pridobilo zasebnega partnerja, nerealno. Edina možnost ureditve objekta za zasebne namene je prodaja na javni dražbi,« ugotavlja ministrstvo za izobraževanje.
Glavni tajnik UP Danijel Božič je spomnil, da je bil samostan konec 90. let sprva načrtovan kot razkošen mestni hotel, zasnovan v obnovljenem starem objektu le 50 metrov stran od hotela Koper. Toda vsi načrti so se izjalovili. Koprčane skrbi, da se bo povsem zanemarjeni objekt kmalu začel rušiti. Zazidati so morali večino odprtin, da vanj ne bi vdirali vandali, glodalci, golobi ... Kljub temu so v njem sledi prenočevanja brezdomcev in kurjenja ... Takšne hiše strahov si nihče v mestu ne želi. Ne le zato, ker s tem propada dragocen spomenik. Ali bi bilo res najbolje stavbišče podariti premožnemu investitorju? Lastniki se bodo morali kmalu odločiti. Čez 20 let bo prepozno.
