V prihodnje manj referendumov?

Ljubljana - Noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi se obeta široka poslanska podpora, tako da zahtevane dvotretjinske večine, kot kaže, ne bo težko doseči. Z izjemo SNS so podporo noveli zakona napovedali v vseh poslanskih skupinah. Pozdravljali so tako zvišanje praga potrebnega števila podpisov, ki jih mora pobudnik zbrati za podporo pobudi za razpis referenduma, kot tudi racionalizacijo števila referendumskih dni z združevanjem referendumov z drugimi volilnimi ali referendumskimi postopki. Z novelo zakona se odpravlja predhodni zakonodajni referendum.

Boštjan Zagorac (SNS), ki je napovedal nasprotovanje poslanske skupine SNS noveli, je ocenil, da imajo dovolj tehtne razloge za to. Sprememba zakona je potrebna predvsem za lažjo izvedbo zakona in zaradi nuje po modernizaciji dela, a nesprejemljivo je povišanje praga glasov s 1000 na 2500, je menil Zagorac. Po njegovem prepričanju zgleda, "kot bi se vlada hotela zaščititi pred preveč referendumi". To je bila po njegovem mnenju tudi glavna intenca vlade - zmanjšanje števila referendumov z zvišanjem praga za vložitev referendumske pobude.

Prav zato je SNS vložila tudi amandma k noveli, ki predlaga, naj se prag glasov, ki jih mora pobudnik zbrati za podporo pobudi za razpis referenduma, določi na 2000 in ne 2500 glasov. 2000 podpisov je namreč po mnenju SNS "ravno tisto število, ki po eni strani zaostruje pogoje za vložitev referendumske pobude, po drugi strani pa bo to število podpisov mogoče zbrati tudi manjšim organiziranim skupinam volivcev, v kolikor imajo resen namen spremeniti zakonodajo, ki jim na kakršenkoli način omejuje pravice."

Gaber je skeptičen

Kot že omenjeno, so podporo zakonu sicer napovedali v vseh ostalih poslanskih skupinah. Tako je Slavko Gaber (LDS) med drugim ocenil, da novo postavljeni prag 2500 podpisov povečuje resnost pristopa k referendumu, ni pa dvignjen tako visoko, da ga "resna iniciativa ne bi mogla prestopiti".

Strinjal pa se je s poslanskim kolegom iz vrst največje koalicijske stranke Brankom Grimsom, da "se standard dostopa do referendumske iniciative s to ureditvijo znižuje". Grims je poudaril, da je predlog novele, kot ga obravnavajo danes, kompromis. Obžaloval je, da v usklajevanju niso uspeli najti dovolj podpore, da bi uvedli t. i. švicarski model.

"Zakon, za katerega ne bi glasovala neka večina v parlamentu, katerakoli večina že, po sedaj veljavni ureditvi zaradi odločitve ustavnega sodišča sploh ne more več priti na odločanje, sploh ne more več priti na referendum. In zato smo predlagali švicarski model. S tem bi se namreč izognili slovenski pogruntavščini predhodnega zakonodajnega referenduma, odprli pa bi tudi demokratični prostor, da bi lahko ljudstvo kot najvišji suveren dejansko odločalo o prav vseh zadevah v okviru slovenske ustave."

Gaber je glede tega ocenil, da bi morali poslanci najti dogovor o "pravem zakonodajnem referendumu švicarsko-bavarsko-ameriškega tipa", za kar pa bi potrebovali resen dogovor med strankami in v strokovni javnosti, in to brez predsodkov. K temu je tudi pristavil, da so v LDS " pripravljeni zagotoviti svoj del glasov".

Mojca Kucler Dolinar (NSi) pa je glede t.i. švicarskega modela referenduma pojasnila, da so v poslanski skupini do predloga "nekoliko zadržani". Menijo namreč, da bi to pomenilo, da bi s tem res državljani v celoti neposredno izvrševali zakonodajno funkcijo, bi pa s tem "do neke mere" svojo vlogo izgubil državni zbor kot predstavniško telo oz. bi tak referendum "predstavljal negacijo predstavniškega sistema".

O Cotmanovi najverjetneje v ponedeljek

O imenovanju Marjete Cotman na mesto ministrice za delo, družino in socialne zadeve bodo poslanke in poslanci predvidoma odločali v ponedeljek, 18. decembra.

Poslanci o razmerju delodajalec - delavec izumitelj

Poslanke in poslanci so se danes v okviru druge obravnave dotaknili tudi vladne novele zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja. Svoje stališče k spremembam so predstavile zgolj koalicijske poslanske skupine in se vse pozitivno opredelile do predloga. Presodile so namreč, da bo izboljšal zakonsko podlago za spodbujanje inovativnosti v podjetjih.

Predlagana novela zakona vsebuje nekatere popravke zaradi podvajanja vsebine z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, ostali dve spremembi pa se nanašata na nagrajevanje delavcev in zunajsodno reševanje sporov. Na področju inovativnosti bolj jasno ureja razmerje med delavci in delodajalci, saj določa, da delavcu v primeru, da delodajalec prevzame izum, vedno pripada nagrada, ne glede na to, za katero vrsto službenega izuma gre.

Glede Sveta za avtorsko pravo pomisleki predvsem v LDS

Poslanke in poslanci so se v okviru skrajšanega postopka opredelili do novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Kot navaja vlada, je namen novele zagotoviti učinkovit sistem razreševanja odprtih vprašanj med kolektivnimi organizacijami - največkrat je bil v razpravi omenjen SAZAS - in uporabniki, zlasti glede določanja tarife. V ta namen je predlagana ustanovitev Sveta za avtorsko pravo. Prav glede te rešitve pa imajo pomisleke v največji opozicijski stranki.

Ko kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov v štirih mesecih pogajanj ne bi uspela skleniti sporazuma in določiti tarife, bo lahko ena stran predlagala, da tarifo določi Svet za avtorsko pravo. Člane sveta bi imenoval minister za gospodarstvo, pri čemer bi dva člana predlagale kolektivne organizacije, dva pa reprezentativna združenja uporabnikov. Predsednika sveta pa predlaga urad za intelektualno lastnino.

Do zakona so kritični v LDS, kjer predlagajo črtanje določb, ki so vezane na Svet za avtorsko pravo. Bojijo se namreč, da bo svet pri svojem odločanju prisiljen upoštevati kriterije, ki niso strokovni. Pri tem opozarjajo na velike pristojnosti sveta, saj na področju določanju tarif ni vezan na zahtevke strank, pa tudi na nezadostno sodno varstvo.

Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je po drugi strani poudaril, da svet ni "noben državni organ", ampak je neodvisno strokovno telo, sestavljeno po eni strani iz predstavnikov avtorjev oziroma imetnikov teh pravic, in po drugi strani uporabnikov. Njegovega predsednika pa predlaga urad za intelektualno lastnino. Gre za uravnotežen strokovni organ, ki pride na vrsto le kot varovalka, izjema v primeru, če se obe strani "v normalnem času" ne bosta uspeli dogovoriti o odprtih vprašanjih, je še poudaril Vizjak. Nikakor pa po njegovih besedah ne želijo, da bi ta rešitev nadomestila dogovarjanje.