V pripravah na prihod beguncev

Ljubljana – Vlada se bo na jutrišnji seji seznanila s poročilom o pripravljenosti Slovenije na trenutne ocene povečanih begunskih tokov, po tem pa se bo premier Miro Cerar srečal s predstavniki nevladnih organizacij. Te opozarjajo na medel odziv države in neustrezno migracijsko politiko, na notranjem ministrstvu pa zagotavljajo, da ne sedijo križem rok.

Cerar bo predstavnikom nevladnih organizacij predstavil poročilo in prisluhnil njihovim predlogom o odzivu na begunsko krizo, na sestanku pa bodo sodelovale tudi ministrice za notranje zadeve, obrambo ter za delo, družino in socialne zadeve. Se bodo pa predstavniki več kot desetih društev in zavodov že danes srečali na pobudo nevladnih organizacij Sloga. »Uskladili se bodo glede našega dela, kako se odzvati in pogovorili o tem, kaj lahko predlagamo in ponudimo, kako se lahko angažiramo, bodisi v smislu pomoči Srbiji in Makedoniji ali v pripravah na povečan prihod v Slovenijo,« je opisal Franci Zlatar iz Slovenske filantropije.

Nekateri so že začeli pripravljati konkretno pomoč – Slovenska karitas je poslala 5000 evrov Srbski karitas za pomoč beguncem in začela zbirati sredstva ob napovedanem prihodu večjega števila, napovedala je tudi aktiviranje prostovoljcev v krajih na meji s Hrvaško. Društvo Adra pa v več krajih po državi zbira pomoč, ki jo bodo, na pobudo veterinarja Davida Zorka in zobozdravnika Jureta Poglajna, poslali v Molyvos na grškem otoku Lezbos, kamor vsak dan pride po več sto beguncev.

Kontingentni načrt povzroča vznemirjenje

V prihodnjih dneh bodo gotovo sestankovali tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve z odgovornimi v lokalnih skupnostih, in sicer tam, kjer naj bi pripravili nastanitvene centre ob večjem prihodu prosilcev mednarodne zaščite. V kontingentnem načrtu, ki ga je vlada sprejela julija in ga bodo aktivirali, če se zahodnobalkanska migracijska pot res preusmeri z madžarske meje prek Hrvaške in Slovenije, so predvidene faze, kako se bo država odzvala odvisno od števila prišlekov. Najprej jih bodo nastanili v azilnem domu v Ljubljani in integracijskih hišah v Ljubljani in Mariboru, kjer je prostora za 230 ljudi, potem v postojnskem centru za tujce (50 ljudi). Kot razpoložljive kapacitete obravnavajo še samski dom na Kotnikovi v Ljubljani, kjer je 96 ležišč, počitniški dom Debeli Rtič (120 ležišč), kompleks Logatec, ki je sicer namenjen začasni namestitvi evakuiranih prebivalcev ob naravnih in drugih nesrečah ter v katerem je zdaj prostora za sto ljudi, ob postavitvi zabojnikov in šotorov pa za še 300. Po objavi načrta je bilo mogoče slišati negodovanje, češ da o tem ne vedo nič. »Oceniti moramo primernost objektov z vidika logistike, izvajanja vseh postopkov, preskrbe, prevozov. V desetih dneh se bomo dokončno odločili, kje bodo namestitveni centri in takrat bomo stopili v stik z lokalnimi skupnostmi in se pogovorili,« je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Oglašajo se stranke

Vprašanja, povezana z morebitnim večjim valom beguncev, so včeraj začela vznemirjati tudi parlamentarne stranke. V SMC podpirajo vlado v njenih prizadevanjih, da se begunsko krizo rešuje predvsem kot humanitarno vprašanje. Prepričani so, da Slovenija lahko z občutkom za človečnost solidarno pomaga ljudem, ki bežijo zaradi preganjanja, vojne, lakote, naravnih nesreč in tudi ekonomskih razlogov.

NSi zahteva sklic nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve o pripravljenosti Slovenije na prihod večjega števila migrantov  . »Pogrešam poročila iz arabskega sveta, kjer je veliko zelo bogatih držav. Prav nič ne slišim, da bi se te države aktivno vključevale v reševanje begunske problematike. Žal se je vse prevalilo na ramena EU, ki pa tega problema ni povzročila ... V Sloveniji pa seveda moramo zagotoviti vso človekoljubno pomoč, ki jo begunci potrebujejo. Hkrati ne smemo zanemariti varnostnega vidika. V begunski krizi gre tudi za kulturni vidik. V Evropo prihaja na tisoče ljudi iz drugega sveta, kjer veljajo druge civilizacijske norme in navade, zato ni vseeno, kako se bo EU lotila tega problema, če noče spremeniti svoje kulturne podobe,« je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak.