Tiskane izdaje
Postojna, Cerklje - Na letališču Cerklje ob Krki, med 600 znanimi prikritimi grobišči pri nas je srednje veliko, so v prvem strelskem jarku, po devetih okostjih aprila, arheologi zdaj našli še ostanke najmanj 30 ljudi. Sledi izkopavanje drugega jarka.
»Med trupli smo odkrili tulce, ena od žrtev je imela zapestje zvezano z žico,« pravi Luka Rozman, ki zato ne izključuje možnosti, da je vsaj del pokopanih znotraj kompleksa edinega slovenskega vojaškega letališča žrtev povojnih pobojev. Druga možna razlaga za smrt vojakov je, da so padli med partizanskimi napadi na letališče v letih 1943 oziroma 1945. Več bo znanega konec prihodnjega tedna, ko bodo arheologi končali izkopavanja.
»Jasno je le, da so vojaki. Morda so bili pripadniki nemške vojske, morda Neodvisne države Hrvaške,« pravi kriminalist Pavel Jamnik. Če so pokopani umrli ob branjenju letališča, je verjetneje, da je bilo to ob napadu leta 1945. Nemci so namreč svoje padle soborce zgledno pokopali, ob neuspešnem branjenju letališča leta 1945 pa niso imeli te možnosti. V vojno grobišče so bila trupla nametana brez reda; preluknjan škorenj je ležal tik ob lobanjah. »Glede na zlate in srebrne zobne plombe je v grobišču verjetno višji rang vojakov,« razkriva Rozman. »Zelenkasta barva na členkih rok nakazuje, da bomo verjetno kasneje odkrili srebrn prstan. Naleteli smo na komaj zvite cigarete, ostanke las, nemških uniform. Med najdenimi novci so dinarji in nemški denar. Morda so tukaj ob Nemcih pokopani tudi Hrvati, Bošnjaki, Srbi ...«
Izkopana spona, značilna za 7. SS gorsko divizijo Prinz Eugen, odpira vprašanje, ali niso tam končali tudi pripadniki omenjene divizije. Eno najbolj zloglasnih nemških enot, ki so delovale na Balkanu, so poleg Nemcev sestavljali tudi Jugoslovani.
Iz Martinovih Hrastnic pri Postojni iznesli sedem okostij
Sanitarni iznos posmrtnih ostankov iz 17 kraških jam in brezen, ki ga je naročilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, izvaja Arheološki biro Magelan skupina od 22. avgusta, doslej pa so ga končali v breznu pri Martinovih Hrastnicah nad Bukovjem v postojnski Podgori. Z ministrstva niso odgovorili na vprašanje, ostanke kolikšnega števila ljudi so iznesli iz brezna, po neuradnih podatkih dve lobanji in druge posmrtne ostanke sedmih ljudi. Za sanitarni iznos ostankov umrlih v omenjenih breznih in jamah je predvidenih 20.000 evrov, iznos iz Martinovih Hrastnic pa je stal 1128 evrov.
»Težko je govoriti o vzrokih in dejstvih poboja, ker analize in preiskave, ki jih opravlja antropolog, še niso končane,« so z ministrstva odgovorili na vprašanje Dela, ali je znano, kdo so bile žrtve, ki so končale v breznu. Ministrstvo za zdaj ne namerava ugotavljati identitete umrlih. Do pokopa v kostnico v Mariboru bodo posmrtni ostanki shranjeni v posebnih prostorih pri izvajalcu del.
Po nekaterih pričevanjih so v breznu ostanki večjega števila ljudi, menda 45 nemških vojakov in vojnih ujetnikov, po drugih in poročanju jamarjev o dobro skritem majhnem vhodu v jamo, ki so ga morali poznati samo domačini, pa v jami ne ležijo samo posmrtni ostanki tujih vojakov.
Razen kosti in svetinjice Svetih Višarij, kakršne je bilo mogoče kupiti za časa Avstro-Ogrske in ki je bila z nitko privezana na verižico, v breznu ni niti ostankov obutve in oblačil, zaradi česar bo težko določiti, kdo so žrtve. Ostanke v Martinovih Hrastnicah so jamarji našli že leta 1997, izdelali so tudi seznam 86 brezen, kjer so odkrili človeške ostanke. Leta 2008 pa so po naročilu ministrstva in komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pregledali 40 kraških jam na območju Primorske, Notranjske in Dolenjske in v vsaki naleteli na okostja
