Tiskane izdaje
Člani poslovnega odbora Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so v torek pri obravnavi polletnega poslovanja opozorili na nevzdržno financiranje, ki traja že nekaj let. Ugotavljajo, da v UKC Ljubljana ne morejo vplivati na dotok bolnikov oziroma da obseg programov, ki jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ni usklajen z zdravstvenimi potrebami prebivalstva, so sporočili iz UKC Ljubljana.
Neplačan je tudi program funkcionalne diagnostike
V prvi polovici leta je UKC Ljubljana obravnaval 4620 hospitaliziranih pacientov več, kot jih je ZZZS v resnici plačal. UKC Ljubljana ima zaradi tega izpad prihodkov v višini 7,8 milijona evrov. Neplačan je bil tudi program funkcionalne diagnostike, in sicer v višini 700.000 evrov. Prav tako so presegali program specialistične ambulantne dejavnosti.
Tako skupni primanjkljaj kliničnega centra znaša 8,9 milijona evrov. Če bi jim ZZZS plačal celoten opravljen program, bi UKC Ljubljana v obdobju šestih mesecev po navedbah UKC posloval izravnano in bi dosegli cilj iz finančnega načrta, načrtovan realni poslovni izid pa bi celo presegli.
V. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec je na današnji novinarski konferenci na temo poslovanja zavoda opozoril, da že imajo težave s plačevanjem dobaviteljem. Trenutno račune plačujejo že s trimesečnim zamikom. Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je to označil za alarmantno. Boji se, da jim bodo dobavitelji zaradi tega v bližnji prihodnosti nehali dobavljati.
Za avtomobile denar je, za ljudi ga ni
Če nastane škoda na avtomobilu, zavarovalnica stroške krije. Če nastane škoda na človeku, pa zavarovalnica stroškov ne krije vedno, ugotavlja Vrhunec. »To je absurd našega sistema,« pravi Vrhunec, ki od nove vlade pričakuje spremembe sedanjega sistema in drugačno zdravstveno politiko.
Hojker je opozoril tudi, da je zaradi pomanjkanja sredstev vedno slabša tudi opremljenost UKC Ljubljana, saj opreme, ki se pokvari, ne morejo nadomestiti z novo. Kot pravi, se jim lahko kmalu zgodi, da ne bodo mogli reševati kakih akutnih stanj prav zaradi pomanjkanja opreme.
Gre za izčrpavanje zdravstva, kot se je v preteklosti dogajalo v gospodarstvu, ocenjuje Hojker. Prepričan je, da bo iztek tega poceni razprodaja zdravstvenih zavodov. Opozoril je tudi, da bo nezmožnost zagotavljanja kakovostnih zdravstvenih storitev bolnikom slednje spodbudila, da bodo po zdravstvene storitve odšli v tujino. »Te račune pa bo ZZZS moral plačati, čeprav naših ne,« dodaja strokovni direktor UKC Ljubljana.
Zdravstvo potrebuje nov denar
Strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda je danes je opozoril na podcenjenost storitev, ki jih opravljajo na njihovi kliniki. »To je tako, kot da mi naredimo 50 dunajskih zrezkov, vi pa nam plačate 40 hrenovk,« je ponazoril Kenda. Poudaril je, da so trditve, da bo izkoreninjenje korupcije v zdravstvu rešilo vse težave, zavajajoče. Upa, da se celotna nova vladna ekipa zaveda, da zdravstvo potrebuje nov denar. »Sicer bo zdravstvo v kratkem kolabiralo,« pravi.
Ministrstvo za zdravje od vseh zdravstvenih zavodov pričakuje uravnoteženo poslovanje, kar kaže na to, da bo morala bolnišnica nekaterim bolnikom zapreti vrata, čeprav je to v nasprotju s poslanstvom in vestjo zdravnikov. To pa pomeni podaljševanje čakalnih dob, skrbeti pa nas mora tudi padec kakovosti in varnosti obravnave bolnikov, navajajo v UKC.
UKC bo lahko izvajal le plačani program
Navajajo tudi, da ob omejenih prihodkih z že izkoriščenimi notranjimi rezervami ne bodo mogli več zagotavljati vsaj enakega obsega in kakovosti storitev kot v preteklosti, zato v dobro bolnikov poziva vlado oz. pristojno ministrstvo k čimprejšnjim sistemskim ukrepom, da se dostopnost, varnost in kakovost zdravstvenih storitev ne bodo še slabšali.
V nasprotnem primeru UKC Ljubljana pod dosedanjimi pogoji ne bo mogel narediti vsega, kar od njega bolniki pričakujejo, saj bo lahko izvajal le plačani program, so še zapisali v UKC Ljubljana.
