V Ravbarjevemu stolpu bo kot iz pravljice

Planina – Mojstri skodlarji končujejo obnovo ostrešja Ravbarjevega stolpa v Planini, to pa je šele začetek urejanja objekta in okolice skupaj z vhodom v Planinsko jamo. V stolpu nameravajo urediti razstavo o reki sedmerih imen in interaktivni pravljičarski muzej.

Tako kot Predjamski grad je z macesnovimi skodlami že prekrito tudi ostrešje Ravbarjevega stolpa, lokalni kulturni spomenik, ki je še edina priča srednjeveškega Malega gradu na robu Planinskega polja v Planini. V 15. stoletju ga je po več različnih lastnikih v deželnoknežji fevd dobila družina Ravbar, na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa so ga prekrili Windischgrätzi. A verjetno to ni bila zadnja nova kritina, saj je bil stolp pred prenovo pokrit z macesnovimi deskami, starimi približno 50 let, je pojasnil skodlar Nejc Dijak iz Bohinja.

Turizem in kultura

Površina ostrešja je 278 kvadratnih metrov, bohinjsko skodlarstvo pa je moralo zaradi načina polaganja skodel pripraviti material za trikrat večjo streho. Po Dijakovem mnenju bo nova kritina zaradi ugodnih, vetrovnih razmer na planinskem koncu zdržala kakšnih 70 let.

Cilj občine Postojna je, da bi Ravbarjev stolp z urejenimi dostopom, okolico in bližnjim vhodom v Planinsko jamo postal turistična točka, stolp pa bi za svojo kulturno dejavnost še naprej uporabljala Krajevna skupnost Planina. Vokalna skupina Unica vsako leto pripravi Ravbarjeve večere, včasih pa je bil stolp prizorišče Ščukafesta, ki ga je organizirala domača gledališka skupina Ščuka. Stolp je uporabljalo tudi Jamarsko društvo Planina. Anita Kranjc z občine Postojna pravi, da nameravajo ob stolpu namestiti zunanje stopnice, v njegovi notranjosti pa postaviti razstavo s projekcijo filma o reki sedmerih imen in edinstvenem sotočju dveh rek v Planinski jami. Po zamisli Tomaža Biščaka bi v stolpu postavili pravljično interaktivno zbirko o lokalnih pravljicah in legendah.

Z evropsko pomočjo

Občina Postojna bo streho stolpa obnovila z denarjem iz projekta Hera. Na razpisu čezmejnega programa IPA Adriatic je pridobila 608.000 evrov za tri naložbe, za stolp, za gradnjo turističnega informacijskega centra pri vhodu v Postojno, na križišču s cesto proti Postojnski jami, ki je bil odprt že pred letom dni, ter za obnovo mavzoleja družine Jurca na postojnskem pokopališču, ki jo bodo začeli menda letos. Denar za ureditev dostopa in okolice stolpa z vhodom v Planinsko jamo bo občina poskušala pridobiti na novih evropskih razpisih, saj predvidevajo, da finančni zalogaj ne bo majhen.

Na vprašanje, zakaj Ravbarjev stolp prekriti s skodlami, ki ni pogosta kritina na Notranjskem, je Anita Kranjc pojasnila, da je bilo takšno navodilo novogoriške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je bil stolp že prej pokrit s skodlami. Z njimi so pokriti tudi Ruska kapelica, bohinjska cerkev sv. Janeza, Hudičev turn, grad Kostel ... Nejc Dijak, ki se je veščine naučil od očeta, pravi, da so skodle, če so na prepihu, trajno obstojna kritina, zato je odločitev za to vrsto kritine v Planini po njegovem smiselna.