V razpisu ZZZS enajst tveganj za korupcijo

Razpis za kirurške operacije vsebuje 11 korupcijskih tveganj, čeprav je imel ustrezno pravno podlago, je ugotovila KPK.

Objavljeno
22. maj 2012 01.06
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Nacionalni razpis za kirurške operacije, ki ga je lani izvedla javna zdravstvena blagajna (ZZZS), vsebuje enajst (!) korupcijskih tveganj, čeprav je razpis imel ustrezno pravno podlago, je ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije.

Spomnimo: ZZZS je razpisal za 5,05 milijona evrov kirurških operacij, ponudnike pa izbral izključno glede na najbolj ugodno ceno. S tem je ob podpisu pogodb prihranil 337.000 evrov. Kar 1214 operacij v vrednosti 1,5 milijona evrov je pri tem prešlo iz javnih zavodov k zasebnim koncesionarjem. Pokazalo se je, da nekateri nimajo ustreznih prostorov, opreme in zdravnikov za operacije, a generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina to ni zanimalo.

Lani razpis za pet, letos 
za 50 milijonov operacij?

Zdravniki ortopedi so že takrat opozarjali, da cena zaradi varnosti bolnikov ne more in ne sme biti edino merilo, namesto prihranka pa da bo v resnici nastalo za milijon evrov dodatnih stroškov. Pet velikih bolnišnic je zahtevalo razveljavitev škodljivega razpisa. ZZZS je pogodbe kljub temu podpisal, ministrstvo pa razpisa ni razveljavilo.

Komisija za preprečevanje korupcije ni raziskovala konkretnega koruptivnega dejanja, v katerega bi bila vpletena določena bolnišnica, določen zdravnik ali konkretna oseba na ZZZS. Prijava je bila namreč splošna, komisija pa je ugotovila enajst sistemskih tveganj. V vsakem bi se lahko zgodilo tudi konkretno koruptivno dejanje.

To skrbi toliko bolj, ker je minister za zdravje Tomaž Gantar v začetku mandata napovedal vsako leto razpis za 50 do 100 milijonov evrov, torej v desetkratni ali celo dvajsetkratni vrednosti glede na lani. Enajst tveganj za korupcijo pri enem samem razpisu je zato vrednih vse pozornosti.

Ustvarjene okoliščine 
za korupcijo

Prvo tveganje za korupcijo je že sam postopek pridobivanja koncesije in postopek pridobivanja listin na ministrstvu za zdravje, saj zasebnik za pridobitev koncesije ne potrebuje ne svojih prostorov, ne opreme in ne zaposlenih. To pomeni, da ne potrebuje nikakršnega vložka za začetek dejavnosti.

Drugo tveganje je (pre)usmerjanje bolnikov. Zdravnik v javnem zavodu lažje in s tem cenejše bolnike (zavarovance) usmerja k zasebniku koncesionarju, zato lahko prejme od koncesionarja kakšno nagrado ali boniteto. V primeru, da je zdravnik v javnem zavodu zaposlen 40-odstotno, preostalih 60 odstotkov pa je zasebnik koncesionar, lahko lažje bolnike preusmerja kar k samemu sebi, težji in dražji bolniki pa ostanejo bolnišnici. To imenujejo v zdravstvu »pobiranje smetane«, od česar ima zasebnik finančno korist, javni zavod pa škodo.

Tretje tveganje koristi zasebnikov na račun javnih zavodov je cenovno neenak položaj ponudnikov. Javni zavodi morajo namreč zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo, ki je vračunano v cene vseh storitev, zasebniku pa v svojih cenah 24-urnega varstva ni treba zagotavljati. Tako je samodejno v prednosti.

Skrita past za bolnike

»Skrita past« razpisa je vgradnja cenejšega (slabšega) materiala bolnikom, pri čemer so na poseben način lahko vključeni s svojo ponudbo tudi dvomljivi dobavitelji. Obstaja tudi tveganje pri najemu prostorov: nekateri koncesionarji nimajo operacijske dvorane, bolnišnica pa odda svojo operacijsko dvorano po prenizki ceni. Močna motivacija za to je lahko interes v bolnišnici zaposlenih zdravnikov ali celo direktorjev, da bi delali pri koncesionarju in si tako prislužili dodatni denar. Lahko bi se celo zgodilo, da bi bolnišnice kupovale za javni denar opremo, ki jo potrebuje tudi koncesionar. Zaradi vsega tega so lahko storitve koncesionarja nižje. Ker je učinek nacionalnih razpisov (doslej so bili že trije) iz neznanih razlogov nepovraten – operacije ostanejo trajno pri novih izvajalcih –, prehaja program zdravstvenih storitev postopoma iz javnih zavodov v zasebne.

Nenavadno dejstvo je tudi odločitev ZZZS, da odda posameznemu ponudniku manj kot 50 primerov neke operacije, čeprav je to s splošnim dogovorom med partnerji prepovedano. Posebne vrste tveganje je tudi prenos operacij, ki jih pridobi koncesionar, na podizvajalce. To se je že dogajalo. Zdravnik koncesionar deluje kot menedžer in pridobiva korist iz dogovorov s kolegi. Protikorupcijska komisija se sprašuje, kakšen je v takem primeru sploh smisel koncesije in razpisa, in opozarja na sume korupcije.

Komisija ugotavlja, da je ZZZS vzel bolnišnicam tretjino programov posameznih operacij, ne da bi prej analiziral, kaj bo to pomenilo za prebivalce in za bolnišnice. Okoliščine, ki omogočajo korupcijo, lahko vodijo v stanje, da se bodo javni zavodi finančno izčrpavali, zasebniki koncesionarji pa pridobivali korist. Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, ki je poročilo podpisal, pričakuje, da bosta ministrstvo za zdravje in ZZZS v prihodnje možnosti korupcije preprečila s spremenjeno zakonodajo in drugačnim razpisom.