Tiskane izdaje
Predstavnik ZCI Urban Jeriha je krajanom Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki povedal, da v dolini čakajo na odločitev računskega sodišča in evropske komisije: »Govorim o zaščiti evropsko zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi so, denimo, rak koščak, metulj črtasti medvedek in nekatere vrbe. Preostala nam je še pritožba na evropsko sodišče, odprta je tožba na upravnem sodišču, to se bo verjetno končalo na vrhovnem sodišču.«
Ne glede na vse postopke pa Dars že kupuje zemljišča, nekateri lastniki, predvsem tisti, ki tu ne živijo več, so ta že prodali. Kot je krajanom povedala članica ZCI, pa tudi članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Mateja Kričej, bo hitra cesta porušila 147 objektov: »Od tega bo 43 domov, ocenjujemo, da bo 140 ljudi zaradi tega razseljenih. Uničenih bo 119 hektarov zemljišč, od tega 54 hektarov neposredno pod traso, 17 hektarov pa je hmeljišč, pri čemer je hmeljarstvo glavna pridelovalna panoga v tej dolini.«
Niso proti cesti, a naj bo prav umeščena
Na sestanku so večkrat opozorili, da so odločitve o trasah sprejemali na podlagi napačnih podatkov, na kar so opozorili tudi nekateri strokovnjaki, je dejala Kričejeva: »Rado Romih, eden od podpisnikov revizijskega poročila medresorske delovne skupine, je javno večkrat izjavil, da je bila ocena v študiji variant neustrezna in nenatančno dodelana in da je kot take ni mogoče potrditi. Da bi bilo treba, glede na to, da je kmetijsko ministrstvo tej trasi ves čas nasprotovalo, načrtovanje preusmeriti v obstoječi koridor.«
Poslanec Levice Željko Cigler pa je dejal, da so Korošci upravičeni do kakovostne cestne povezave: »Če bi upoštevali strokovnjake, bi cesto že zdavnaj imeli. Tako pa niso upoštevali nobenih strokovnih argumentov.« Študija variant iz leta 2008 je sicer pokazala, da je izbrana trasa F2-2 okoli 20 milijonov evrov cenejša od te, ki jo zagovarjajo v ZCI, kjer pa ponovno opozarjajo, da so bili uporabljeni podatki napačni. Dodajajo, da bo končna cena zagotovo 800 milijonov evrov, Cigler je dejal, da naj bi celotna trasa stala okoli 1,5 milijarde evrov: »Nihče ne ve, kaj bo na lignitni ploščadi. Tega se gradbeni lobi najbolj veseli, ko se bodo aneksi lahko podpisovali kot nori.«
Strokovnjak za geografijo prometa dr. Matej Ogrin pa je prepričan, da hitre ceste sploh niso rešitev, saj pomenijo le satelitizacijo mest in omogočajo še večji pritok dnevnih migrantov v Ljubljano: »Velenje je približno tako daleč od avtoceste kot Kamnik in Slovenj Gradec je približno tako daleč od avtoceste kot Idrija, pri čemer se o potrebi po tej nujni hitri cesti iz Koroške govori veliko glasneje kot, recimo, po tisti iz Idrije, pri čemer pa zadaj ni nobenega gospodarskega opravičila, da bi se ta cesta gradila. Velenje ali Slovenj Gradec po našem mnenju potrebujeta dobro cestno povezavo z Mariborom, Dravogradom, Velenjem, Celjem, nikakor pa ne z Ljubljano.« Ko je Gorenje še vodil Franjo Bobinac, so iz te velenjske družbe opozarjali na nujnost hitre ceste, ampak Ogrin je neomajen: »V Valjevu jih ne moti, da tam ni avtoceste.«
