V SDS kritični do mnenja računskega sodišča

Ljubljana - Računsko sodišče je pri reviziji proračuna za leto 2008 ponovilo politično motivirano in strokovno neutemeljeno mnenje iz leta 2007, da so odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov izkazani prenizko, ker med tekočimi transferji niso izkazana izplačila sredstev upravičencem za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, menijo v SDS.

Da je mnenje računskega sodišča zmotno, so na razpravi na seji parlamentarnega odbora za finance ob sprejemanju zaključnega računa 2007 potrdili tudi strokovnjaki ministrstva za finance, navajajo v SDS.

V stranki izpostavljajo, da je po določbah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje država za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na Slovensko odškodninsko družbo (Sod) s posebno pogodbo neodplačno prenesla 653.548 delnic družbe Telekom Slovenije.

"V zakonu je določeno, da to obveznost v imenu in ne za račun države opravi Sod. Ne v zakonu in ne v pogodbi med državo in Sodom ni nikjer določeno, da lahko Sod to izkazuje kot dano posojilo državi. Zato ne v zakonu in ne v pogodbi ni pravne podlage, ki je v tem primeru po slovenskih računovodskih standardih temeljna knjigovodska listina, za takšno izkazovanje poslovnih dogodkov, kot bi po mnenju računskega sodišča morala biti, so v odzivu na negativno mnenje računskega sodišča lanskemu proračunu, ki ga je sodišče objavilo četrtek," so zapisali v SDS.

Zavračajo očitek, da je bila dokapitalizacija NKBM opravljena brez vladne odločitve

V SDS tudi zavračajo očitek računskega sodišča, da je bila kupnina od prodaje kapitalske naložbe države v Slovenski industriji jekla (Sij) porabljena za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke. Tudi trditev računskega sodišča, da je bila dokapitalizacija Nove Kreditne banke Maribor opravljena brez vladne odločitve, je po navedbah SDS netočna in zavajajoča. Kot pišejo, je bilo samo vplačilo sredstev države za dokapitalizacijo banke "zgolj tehnična operacija oz. operacija plačilnega prometa, za kar ni potreben ponovni sklep vlade".

Napačna je tudi trditev računskega sodišča, da je družba DSU za državo izvajala komisijske posle brez sklenjene pogodbe, trdijo v SDS. "DSU je opravljala posle v skladu z določili obligacijskega zakonika, ki med drugim določa, da je komisionar upravičen do plačila. Zakon določa, da mora DSU za državo izvajati komisijske posle, posledično pa zadrži del zaslužka kot svoje poplačilo, kar je DSU tudi storila."

Zavarovanje izdanih državnih poroštev je v primeru Darsa brezpredmetno

Poleg tega v SDS kot netočno ocenjujejo trditev, da ni bila preverjena pravilnost glede višine stroškov, ki si jih je za izvajanje komisijskih poslov zaračunala DSU. "Stroške komisijskih poslov je sprotno preverjal nadzorni svet DSU, v katerega država imenuje svoje predstavnike. Gledano primerjalno je DSU zaračunaval nižje stroške, kot so v tistem obdobju veljali na trgu. Upravičenost stroškov je dokazana z ustrezno dokumentacijo," pišejo v SDS.

V zvezi z očitki računskega sodišča glede sklepa vlade o konverziji terjatev do DSU iz kupnine od prodaje delnic Sija v stvarni vložek države v DSU pojasnjujejo, da vložek v kapital družbe, ki je v 100-odstotnem lastništvu države, v vsakem primeru ostaja njeno premoženje. "To pomeni, da lahko država v vsakem trenutku zniža kapital družbe, ki je v njeni v 100-odstotni lasti. Zato država ni porabila sredstev v nasprotju s 74. členom zakona o javnih financah. Tudi evidentiranje transakcije je bilo ustrezno, saj med državo in DSU ni prišlo do denarnega toka, ampak se je spremenila le bilanca stanja," dodajajo.

Glede ugotovitve računskega sodišča, da država v proračunu za leto 2008 ni zagotovila zavarovanja izdanih državnih poroštev, poudarjajo, da je v primeru Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zavarovanje brezpredmetno, ker družba nima svojega premoženja. "Avtoceste so državno premoženje, ne pa premoženje Darsa," poudarjajo v SDS. Za državno poroštvo Slovenskim železnicam pa v SDS pojasnjujejo, da je konvencija, ki je bila sprejeta v državnem zboru, zakonu enakovredna pravna podlaga za sklenitev poroštva.

SDS v sporočilu za javnost predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa sprašuje, "kje je bilo računsko sodišče takrat, ko je nekdanji finančni minister in trenutni minister za razvoj Mitja Gaspari proračunsko leto na prihodkovni strani podaljšal za en mesec".