Tiskane izdaje
Škocjan – Občina je po včerajšnjem sestanku z vpletenimi obljubila, da bo našla rešitev za nadaljevanje gradnje kanalizacije skozi romsko naselje, a pričakuje pomoč države, z ministrstva, ki je skrbnik projekta za komunalno ureditev poslovne cone Škocjan, pa so nam na vsa vprašanja v zvezi s tem odgovorili le, da je za odgovore pristojna občina.
Direktorica Amnesty international Slovenija (AIS) Nataša Posel je po včerajšnjem sestanku z županom, predstavniki urada za narodnosti, Forumom romskih svetnikov in lastnikom na črno zgrajene brunarice, ki onemogoča nadaljnjo gradnjo kanalizacije, Miranom Hudorovcem za Delo povedala, da ni pravne podlage za rušenje objekta, saj bi investitorju morali pred tem vročiti sklep o izvršbi. Prepričana je, da mora stroške preselitve plačati občina ali država.
Ministrstvo čaka občino
Borutu Megli, skrbniku projekta na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je marca lani izdalo sklep o sofinanciranju projekta Komunalna ureditev poslovne cone GTC Škocjan, smo zastavili nekaj pisnih vprašanj, ker je tako želel, vendar nanje ni odgovoril. Med drugim smo ga vprašali, ali bo ministrstvo vztrajalo pri gradnji kanalizacije skozi romsko naselje, kdo jo bo plačal, če naložba letos ne bo dokončana, ter zakaj niso spremenili projekta tako, da bi se izognili romskemu naselju. Z ministrstva so za Delo odgovorili le, da je za odgovore pristojna občina Škocjan.
Kako preseliti brunarico?
Župan Jože Kapler je na sestanku povedal, da namerava občina v štirinajstih dneh preseliti romsko družino v objekt zunaj naselja ali preseliti brunarico na primerno zemljišče znotraj naselja. Toda na vprašanje Dela, kdo bo to storil in na čigave stroške, župan ni jasno odgovoril. Rekel je le, da občina denarja nima, da pričakuje finančno pomoč države ter da občina ne sme preseliti na črno zgrajene brunarice, saj bi bila v tem primeru v prekršku. Občina Hudorovcu tudi ne more naročiti, naj prestavi objekt, saj nima gradbenega dovoljenja, je opozoril Kapler. Tudi vodja urada za narodnosti Tamara Vonta pravi, da denarja za to urad nima. Miran Hudorovac je povedal, da je bilo na sestanku izrečenih veliko obljub, vendar se boji, da je do rešitve še daleč. Ves denar, ki ga je imel, je vložil v postavitev brunarice. »Jaz denarja nimam več,« pravi.
Rominja Liljana Grm, ki se sestanka na občini ni hotela udeležiti, je za Delo povedala, da ne bo dovolila vstopa gradbenim strojem na svoje zemljišče (katerega lastnica je sicer škocjanska občina), dokler ji občina ali država ne dovolita odkupa zemljišča, na katerem živi, ali pa ji omogočita preselitev v drugo hišo zunaj romskega naselja. »Postavila se bom pred stroj, pa naj me ubijejo,« opozarja. Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš pa se je zavzel, da občina v skladu z novelo zakona o legalizaciji črnih gradenj naredi vse za legalizacijo celotnega romskega naselja.
Pozabili na lastnika zemlje
Direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vončina je začuden, ker ga kot predstavnika lastnika zemljišč, na katerem stoji večji del romskega naselja, nihče ni povabil na sestanek. »Tako se ne dela. Kljub temu bomo še naprej tvorno sodelovali z občino, državo in Romi,« pravi. Član občinske komisije za reševanje romske problematike Bojan Jerak pa meni, da je edini način za rešitev Hudorovčevega problema, da si mož kupi zemljišče in si na njem postavi dom.
