Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Pred parlamentom se je ob napovedani uri začel protestni shod predstavnikov javnega sektorja. Pred državnim zborom (DZ) se je zbralo okoli 40 protestnikov, Branimir Štrukelj pa upa, da bodo uspešni in da bodo poslanci držali obljubo in ne bodo bremena krize naložili najnižjemu sloju. Njegov predlog je, da se obdavčijo bogatejši.
»V javnem sektorju plače realno padajo že drugo leto in bi bilo povsem nepravično, če bi padale še prihodnje leto in bi večino bremena krize nosil srednji sloj,« je povedal Štrukelj. »Ne pristajamo na to, da nas bodo strigli kot ovce, dokler še kaj imamo.«
Odlog morebitnega znižanja plač (na primer na 1. januar prihodnje leto) ne spremeni ničesar, poudarja Štrukelj. Pravi, da so se še naprej pripravljeni pogovarjati o tem, kako bi se država izkopala iz krize, vendar pa je treba pogledati konkretne rešitve (davke, razporejenost bogastva in podobno).
Dodatna obdavčitev nad 40.000 evrov
Predlaga, da bi po vzoru drugih držav, ki so v teh časih uvedle obdavčevanje najbogatejših, tudi v Sloveniji dodatno obdavčili tiste, ki na leto zaslužijo več kot 40.000 ali 50.000 evrov. S takšno obdavčitvijo najbogatejših zaposleni v gospodarstvu in javnem sektorju ne bi imeli občutka, da je breme krize neenakomerno razporejeno in da ga nosijo le delavci.
Za zgrešene kredite NLB odgovornost nosi politični razred
Primer tega, kam vse odtekajo milijoni državnega denarja, je po Štrukljevem mnenju NLB. Štrukelj je s prstom pokazal na stavbo državne banke NLB, ki se je dvigovala prav za hrbti protestnikov, in opozoril, da je banka dala 500 milijonov evrov kreditov tajkunom, ki jih ne vračajo. »To je državna banka in odgovornost za to nosi politični razred v tej državi.«
Na vprašanje, ali ni v tem turbulentnem času zaposlitev v javnem sektorju pravzaprav varno zatočišče, pa Štrukelj odgovarja, da je trenutno na borzi dela okoli 1560 učiteljev samo zato, ker se število zaposlitev v srednjih šolah zmanjšuje. »To pa ne bi imenoval varna zaposlitev,« je še dodal.
Sicer pa Štrukelj meni, da je današnji protest dosegel svoj namen, »saj sicer ne bi bil tukaj«, in da poslanci ne bodo podprli predlaganega znižanja plač.
Pahnilo bi jih na socialno dno
Ena od protestnic je povedala, da jim že od leta 2002 v šolstvu le jemljejo, ogromno kadrov, med njimi tudi čistilke, ki imajo 300 do 400 evrov plače, bi namreč znižanje plač za štiri odstotke pahnilo na socialno dno.
Za varovanje so skrbeli policisti. Bilo jih je kakšnih 15, ugotavlja naša novinarka, ki poroča s terena. Če primerjamo s številom protestnikov, lahko ugotovimo, da je imel skoraj vsak protestniški par svojega policista.
