V Sloveniji najnižja stopnja rodnosti

Luxembourg - Prvega januarja 2005 je imelo 25 držav Evropske unije 459,5 milijona prebivalcev, kar je za 2,3 milijona več kot leto prej, ko je v EU živelo 457,2 milijona ljudi. V letu 2004 se je tako pri letni 0,5-odstotni rasti prebivalstvo unije povečalo za 2,3 milijona, kar pa je predvsem posledica migracij, ugotavlja poročilo, ki sta ga pripravila Evropski statistični urad Eurostat in Svet Evrope. Slovenija je lani zabeležila najnižjo stopnjo rodnosti med vsemi članicami EU (1,22 promila).

Migracije so namreč v letu 2004 povečale prebivalstvo unije za 1,9 milijona, naravni prirastek pa je prinesel povečanje za 0,4 milijona prebivalcev, kažejo danes objavljeni podatki.

V lanskem letu se je prebivalstvo povečalo v večini članic EU z izjemo Litve (-6,0 promila), Latvije (-5,5 promila), Estonije (-3,0 promila), Madžarske (-1,9 promila), Nemčije in Poljske (v obeh za -0,4 promila). Največji porast pa so zabeležili Ciper (25,4 promila), Irska (20,0 promila) in Španija (16,2 promila).

V petindvajseterici so bile največje stopnje naravnega prirastka (razlika med številom rojstev in smrti na tisoč prebivalcev) zabeležene na Irskem (8,6 promila), Cipru in v Franciji (v obeh 4,2 promila), Luksemburgu (4,1 promila) in na Nizozemskem (3,5 promila), medtem ko povprečje v EU znaša 1,0 promila. Najbolj negativne stopnje naravnega prirastka so imeli v Latviji (-5,1 promila), na Madžarskem (-3,7 promila) in v Litvi (-3,2 promila).

Leta 2003 je povprečna stopnja migracije v EU znašala 3,7 promila. Ciper (21,3 promila), Španija (14,3 promila) in Irska (11,4 promila) so imele največje stopnje migracije. Z izjemo Litve (-2,8 promila), Nizozemske (-0,6 promila), Latvije (-0,5 promila), Estonije in Poljske (v obeh po -0,2 promila) so vse članice unije zabeležile pozitivne stopnje migracije.

V lanskem letu je prišlo do znatnega povečanja skupne stopnje rodnosti (povprečno število otrok na žensko v rodni dobi), predvsem na Irskem (1,99), Franciji (1,90), na Finskem (1,80) in Danskem (1,78). Nobena od držav pa ni dosegla meje 2,1 otroka.

Slovenija je, kot omenjeno, v letu 2004 zabeležila najnižjo stopnjo rodnosti med petindvajseterico (1,22), sledijo pa Češka in Poljska (v obeh 1,23), Latvija (1,24) in Slovaška (1,25).

Skupaj z manjšim upadom v ostalih državah članicah je EU v povprečju zabeležila blago povečanje skupne stopnje rodnosti - iz 1,48 v letu 2003 na 1,50 v letu 2004. Za primerjavo - leta 2004 je bila v ZDA skupna stopnja rodnosti 2,07.

V petindvajseterici se je lani rodilo 31,6 odstotka otrok v zunajzakonskih skupnostih. Med državami članicami je bil ta delež največji v Estoniji (57,8 odstotka v letu 2003), na Švedskem (55,4 odstotka), Danskem (45,4 odstotka), Latviji (45,3 odstotka), Franciji (45,2 odstotka v letu 2003), v Sloveniji (43,5 odstotka) in v Veliki Britaniji (42,3 odstotka). Najnižji delež otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti, pa so zabeležili na Cipru (3,3 odstotka), v Grčiji (4,9 odstotka), Italiji (14,9 odstotka) in na Poljskem (17,2 odstotka).

Slovenija je imela 1. januarja 2005 1.997.600 prebivalcev in je v letu 2004 zabeležila pozitivno skupno rast prebivalstva, ki je znašala 1,2 promila. Stopnja naravnega prirastka je bila v lanskem letu negativna in je znašala -0,7 promila (stopnja živih rojstev je znašala 17,9 promila, stopnja smrti pa 18,6 promila); pozitivna skupna rast je zato rezultat večjega priseljevanja, ki je znašalo 1,9 promila. Od leta 1980 lahko v Sloveniji opažamo precejšen upad naravnega prirastka - ta je tega leta znašal 5,8 promila.