Tiskane izdaje
Revščina je svetovni problem, saj po oceni Svetovne banke v skrajni revščini živi več kot milijarda ljudi v državah v razvoju. Gre za ljudi, ki živijo v absolutni, ekstremni revščini, z manj kot 1,25 ameriškega dolarja na dan. Pri absolutni revščini gre predvsem za pomanjkanje dobrin in storitev, nujno potrebnih za življenje, denimo hrane, pitne vode, bivališč, osnovne zdravstvene oskrbe in osnovnega izobraževanja, so pred sobotnim mednarodnim dnem boja proti revščini zapisali v Statističnem uradu RS (Surs).
Statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino. Predpostavljajo, da so revne tiste osebe, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo, to pa vodi v socialno izključenost. Niso prikrajšani le za osnovne dobrine, kot so hrana, obleka, obutev, stanovanje, ampak tudi pri običajnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in športnih dejavnostih. Lahko jim je onemogočen tudi dostop do uresničevanja njihovih temeljnih pravic.
Stopnja reviščine najnižja na Češkem
Po podatkih Eurostata za leto 2013 je v državah članicah EU tedaj živelo od dohodka, ki je bil nižji od praga tveganja revščine, približno 16,6 odstotka ali 83 milijonov ljudi. V Sloveniji pa je v letu 2014 pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka ali 290.000 ljudi, to je vsak sedmi prebivalec.
Stopnja tveganja revščine je bila v letu 2013 najnižja na Češkem (8,6-odstotna), najvišja pa v Srbiji (24,5-odstotna). Slovenija in Švica se s 14,5-odstotno stopnjo tveganja revščine uvrščata med države z razmeroma nizko stopnjo tveganja revščine.
Nižji delež relativno revnih je imelo 11 držav od 33, ki izvajajo raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih. Več kot 20-odstotno stopnjo tveganja revščine je v letu 2013 izkazovalo sedem držav, in sicer Španija, Litva, Bolgarija, Romunija, Grčija, Makedonija in Srbija. Povprečje v državah članicah EU je bilo 16,6 odstotka.
V Sloveniji je prag tveganja revščine znašal približno 7100 evrov
Slika za Slovenijo ni več tako ugodna, če primerjamo razliko v višinah praga tveganja revščine, so navedli v Sursu. V letu 2013 je bil ta namreč višji v kar 18 državah, torej je bila višja tudi srednja vrednost razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Najnižji je bil v Makedoniji (1100 evrov), najvišji pa na Norveškem (25.700 evrov).
Še nekoliko drugačne podatke prinese primerjava praga tveganja revščine, če jo izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki upošteva razlike v ravni cen med državami. Po tem merilu je bil najnižji v Romuniji (2300 SKM), najvišji pa v Luksemburgu (16.800 SKM).
V Sloveniji je prag tveganja revščine znašal približno 7100 evrov oziroma 8500 SKM. Prag tveganja revščine je bil v vzhodnoevropskih državah in na Portugalskem nižji kot v Sloveniji, v zahodnoevropskih državah in na Cipru pa višji kot v Sloveniji.
V letu 2013 je v Sloveniji in Švici živel pod pragom tveganja revščine enak delež oseb (14,5 odstotka), razlika v letnem pragu tveganja revščine med obema državama pa je bila razmeroma velika. Slovenski prag tveganja revščine v evrih ni dosegel niti tretjine švicarskega. Ta je bil približno za 17.400 evrov ali za 6900 SKM višji od slovenskega praga.
Tako je mogoče sklepati, da osebe pod pragom tveganja revščine v Sloveniji živijo na nižji življenjski ravni kot revni ljudje v Švici, na Norveškem, v Luksemburgu, Avstriji, Nemčiji in v drugih zahodnoevropskih državah z višjim pragom, obenem pa na višji življenjski ravni kot revni ljudje v vzhodnoevropskih državah.
Najmanjši delež materialno prikrajšanih v Švici
Podobno sliko kažejo tudi podatki o materialni prikrajšanosti. Stopnja materialne prikrajšanosti je praviloma nižja v državah z višjim pragom tveganja revščine in višja v tistih, kjer je ta prag nižji.
Stopnja resne materialne prikrajšanosti se je v letu 2013 gibala od 0,7 odstotka v Švici do 43 odstotkov v Bolgariji. Nižja od pet odstotkov je bila še na Švedskem, v Luksemburgu, na Islandiji, Norveškem, Finskem, Nizozemskem, Danskem in v Avstriji, višja od 20 odstotkov pa v Grčiji, Latviji, na Madžarskem, v Srbiji, Romuniji in Makedoniji.
V Sloveniji je bil delež resno materialno prikrajšanih oseb približno na sredini in pod povprečjem EU28 (9,6 odstotka). V letu 2013 je znašal 6,7 odstotka, v 2014 pa 6,6 odstotka, so še zapisali v Sursu.
17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1992. S tem dnem opozarja na problem revščine v svetu in spodbuja aktivnosti za njeno zmanjševanje.
