V Sloveniji se povečuje število mlajših brezdomcev. Na ministrstvu za delo so lani v programih za brezdomce zabeležili več kot sto mladoletnih uporabnikov, vključenih predvsem v programe preprečevanja deložacij.
Črna slika v Evropi
Število brezdomcev se je v zadnjih nekaj letih povečevalo v skoraj vseh državah Evropske unije. Tako kaže poročilo o stanovanjski izključenosti v Evropi, ki sta jo pripravila evropska krovna organizacija, ki združuje nevladne organizacije za brezdomstvo (Feantsa) in Fundacija Abbe Pierre. Poročilo sicer ne zajema Slovenije.
V poročilu navajajo, da je v Evropi 24 milijonov gospodinjstev preobremenjenih s stanovanjskimi stroški. Številni živijo v neustreznih pogojih, se gnetejo v premajhnih bivališčih ali vlažnih stanovanjih. Da se bodo soočili z visokim bremenom stanovanjskih stroškov ali živeli v prenatrpanih stanovanjih, pa je veliko bolj verjetno za mlade med 16 in 24 letom starosti in tiste, ki niso državljani EU.
V treh četrtinah držav EU so se stanovanjski stroški med letoma 2010 in 2016 povečali, v skoraj polovici držav za več kot 20 odstotkov. Revna gospodinjstva največji delež razpoložljivega dohodka za stanovanjske stroške porabijo v Grčiji (75 odstotkov), Danski (58 odstotkov), Nemčiji (51 odstotkov), Češki in Bolgariji (po 48 odstotkov).
Slovenija je s slabimi 33 odstotki, kolikor od razpoložljivega dohodka revna gospodinjstva namenijo za stanovanja, pod povprečjem EU, ki znaša 42,1 odstotka. A je tudi Slovenija med državami, v katerih so se stanovanjski stroški v zadnjih letih povečali, pri čemer je povišanje v precej večji meri prizadelo tista revna gospodinjstva, ki živijo v najemniških stanovanjih, poroča STA.
V Sloveniji 2300 do 2500 odkritih brezdomcev
Na ministrstvu za delo so pojasnili, da je bilo brezdomcev, ki so bili lani vključeni v obravnavo v okviru socialnovarstvenih programov, približno 2300 do 2500. A so tudi na ministrstvu opozorili, da gre pri tej oceni za tako imenovane odkrite ali vidne brezdomce. Številka namreč ne vključuje prikritih brezdomcev, kot so na primer osebe v postopku deložacije, najemniki brez najemne pogodbe, gospodinjstva v kratkotrajnih zasilnih nastanitvenih rešitvah, mladi brezposelni in drugi.
V zadnjih dveh letih opažajo, da se povečuje število brezdomcev, ki imajo težave v duševnem zdravju, ter mlajših brezdomcev. Med brezdomnimi osebami so tudi ženske, ki še v večji meri potrebujejo pomoč kot moški. Prav tako velik problem predstavljajo brezdomci, ki so odvisni od prepovedanih drog, in starejši brezdomci s pridruženimi zdravstvenimi težavami.
Ministrstvo za delo letos sofinancira 20 socialnovarstvenih programov za brezdomce v skupni višini 1,4 milijona evrov, pri čemer ministrstvo v povprečju sofinancira približno polovico vrednosti programov.
Čeprav so programi za brezdomce primarno namenjeni osebam starejšim od 18 let, so lani zabeležili več kot sto mladoletnih uporabnikov, vključenih predvsem v programe preprečevanja deložacij, skupaj s starši.