V SMC ne vidijo ovir za izvedbo kohezijskih projektov

V Cerarjevi stranki menijo, da so bili argumenti prejšnje vlade za zavrnitev financiranja 11 projektov nerazumni.

Objavljeno
18. julij 2014 17.58
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Enajstim kohezijskim projektom 34 občin v skupni vrednosti 270 milijonov evrov, za katere je vladi Alenke Bratušek tik pred izvedbo »zmanjaklo« denarja, se z novo oblastjo očitno obetajo boljši časi, če se bodo seveda v Stranki Mira Cerarja, zmagovalki volitev, držali svojih predvolilnih obljub.

Županom 34 občin in Zvezi občin Slovenije, ki so junija stranke zaprosili za stališča do omenjenih kohezijskih projektov, so namreč v SMC zagotovili, da bodo odločbe za zagon kmalu izdane.

Dolenjske, podravske, gorenjske, kočevske, notranjske, obljubljanske in ljubljanska občina bi za 200 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada, s 35-milijonskim deležem države in podobnim zneskom lastnega denarja do konca leta 2015 zgradile vodovode, kanalizacije in čistilne naprave.

Čeprav jih je vlada februarja lani pozvala k dokončanju projektov in so ti popolnoma pripravljeni, potrjeni na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, izvajalci del pa pravnomočno izbrani že pred več kot pol leta, jim na koncu vlada Alenke Bratušek za izvedbo ni hotela prižgati zelene luči oziroma je županom ponudila možnost začetka izvedbe brez odločb o sofinanciranju do uvrstitve v novo finančno perspektivo, kar bi bilo za večino občin zaradi omejenih lastnih finančnih virov povsem neizvedljivo in tudi nezakonito.

Zaradi zavrnitve financiranja občine Ljubljana, Medvode in Vodice tožijo vlado Bratuškove za več kot 58 milijonov evrov, kolikor sta vredna dva projekta, ki ju zaradi neizdaje odločb ne morejo izvesti.

Razlogi vlade Alenke Bratušek za zavrnitev financiranja so za SMC nerazumni. »V vladnih gradivih ni mogoče zaslediti pravih argumentov, da projekti ne stečejo. Argumenti za hiter začetek izvajanja projektov so tehtni, pozitivni učinki pa bistveno presegajo potencialna tveganja, ki jih izpostavlja vladna služba,« so pojasnili v SMC, kjer vidijo možnost za takojšnje ukrepanje.

Iz SD in Desusa brez odgovorov

SMC predlaga podobno, kot so župani vladi Alenke Bratušek: pripravljene kohezijske projekte je treba začeti takoj izvajati, projekte, ki niso v polnem zagonu, pa prenesti v novo finančno perspektivo. Prvim bi bilo treba takoj izdati odločbe za sofinanciranje, za tvegane tekoče projekte, kjer je investitor država (železnice, ceste, protipoplavna varnost), pa bi vlada lahko sama sprejela hitre odločitve o prenosu v novo perspektivo, s tem pa omogočila sprostitev rezervacij sredstev za izvedljive pripravljene projekte. Podobna stališča do črpanja kohezijskega denarja so navedli tudi v SDS in NSi.

Zanimivo je, da župani iz strank SD in Desusa, katerih ministra Dejan Židan in Karl Erjavec sta vodila za kohezijske projekte pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje, niso odgovorili, v ZaAB pa so ponovili za občine nesprejemljivo stališče, saj bi občine s podpisom izvajalskih pogodb brez odločb o sofinanciranju ravnale protizakonito.

Zamujamo tudi v novi perspektivi

Drugi problem, s katerim se bo morala takoj začeti ukvarjati vlada, je neučinkovitost porabe denarja iz kohezijskega sklada, iz katerega je bilo v sedmih letih počrpanih manj kot polovico razpoložljivih sredstev, manj kot 700 milijonov, do konca leta 2015 pa bi morali iz finančne perspektive 2007–2014 porabiti še približno 870 milijonov evrov, kar mnogi ocenjujejo za nemogoče. Brez sprememb, opozarjajo v SDS, bodo morale občine denar vračati, če projektov ne bodo končale v roku, nekatere, ki imajo gradbena dovoljenja že od lanske jeseni, pa bi lahko ostale brez denarja.

Slovenija poleg tega še vedno nima ne partnerskega sporazuma ne operativnih programov za črpanje denarja iz nove finančne perspektive. Zato v NSi in SLS opozarjajo, da že zamujamo pri črpanju razpoložljivih 3,3 milijarde evrov v tekoči finančni perspektivi.

V SMC ključne vzroke za neurejeno stanje vidijo v stalnem menjavanju organa upravljanja in vodstvenih kadrov ter da država nima krovnega nacionalnega razvojnega dokumenta, strategije razvoja 2014–2020, ki bi morala biti podlaga za črpanje kohezijskih sredstev. Zato in ker je evropska komisija Sloveniji zamrznila že 345 milijonov evrov, v SMC napovedujejo, da se bodo tega področja lotili z najboljšimi kadri in okrepili zdaj prešibko usklajevanje z občinami.