Županom 34 občin in Zvezi občin Slovenije, ki so junija stranke zaprosili za stališča do omenjenih kohezijskih projektov, so namreč v SMC zagotovili, da bodo odločbe za zagon kmalu izdane.
Dolenjske, podravske, gorenjske, kočevske, notranjske, obljubljanske in ljubljanska občina bi za 200 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada, s 35-milijonskim deležem države in podobnim zneskom lastnega denarja do konca leta 2015 zgradile vodovode, kanalizacije in čistilne naprave.
Čeprav jih je vlada februarja lani pozvala k dokončanju projektov in so ti popolnoma pripravljeni, potrjeni na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, izvajalci del pa pravnomočno izbrani že pred več kot pol leta, jim na koncu vlada Alenke Bratušek za izvedbo ni hotela prižgati zelene luči oziroma je županom ponudila možnost začetka izvedbe brez odločb o sofinanciranju do uvrstitve v novo finančno perspektivo, kar bi bilo za večino občin zaradi omejenih lastnih finančnih virov povsem neizvedljivo in tudi nezakonito.
Zaradi zavrnitve financiranja občine Ljubljana, Medvode in Vodice tožijo vlado Bratuškove za več kot 58 milijonov evrov, kolikor sta vredna dva projekta, ki ju zaradi neizdaje odločb ne morejo izvesti.
Razlogi vlade Alenke Bratušek za zavrnitev financiranja so za SMC nerazumni. »V vladnih gradivih ni mogoče zaslediti pravih argumentov, da projekti ne stečejo. Argumenti za hiter začetek izvajanja projektov so tehtni, pozitivni učinki pa bistveno presegajo potencialna tveganja, ki jih izpostavlja vladna služba,« so pojasnili v SMC, kjer vidijo možnost za takojšnje ukrepanje.
Iz SD in Desusa
Zanimivo je, da župani iz strank SD in Desusa, katerih ministra Dejan Židan in Karl Erjavec sta vodila za kohezijske projekte pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje, niso odgovorili, v ZaAB pa so ponovili za občine nesprejemljivo stališče, saj bi občine s podpisom izvajalskih pogodb brez odločb o sofinanciranju ravnale protizakonito.
Zamujamo tudi
Slovenija poleg tega še vedno nima ne partnerskega sporazuma ne operativnih programov za črpanje denarja iz nove finančne perspektive. Zato v NSi in SLS opozarjajo, da že zamujamo pri črpanju razpoložljivih 3,3 milijarde evrov v tekoči finančni perspektivi.
V SMC ključne vzroke za neurejeno stanje vidijo v stalnem menjavanju organa upravljanja in vodstvenih kadrov ter da država nima krovnega nacionalnega razvojnega dokumenta, strategije razvoja 2014–2020, ki bi morala biti podlaga za črpanje kohezijskih sredstev. Zato in ker je evropska komisija Sloveniji zamrznila že 345 milijonov evrov, v SMC napovedujejo, da se bodo tega področja lotili z najboljšimi kadri in okrepili zdaj prešibko usklajevanje z občinami.