V spor posegla tudi informacijska pooblaščenka

Ljubljana - Vzajemna je od urada informacijske pooblaščenke dobila odločbo, v kateri ta ugotavlja, da mora Vzajemna od lekarn prejeti zahtevane podatke. Od lekarn pa jih mora prejemati na način, da je zagotovljena njihova varnost. Poudarjajo, da ta odločba pritrjuje njihovim prizadevanjem, da od lekarn dobijo pravilno izstavljene račune, ki jih je mogoče preveriti.

Musarjeva je vsem upravljavcem zbirk osebnih podatkov odredila, da morajo te med njihovim prenosom preko telekomunikacijskih omrežij zavarovati tako, da jih posredujejo in sprejemajo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa na način, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost.

Po navedbah Vzajemne informacijska pooblaščenka v svoji odločbi ugotavlja, da zaradi javnega interesa pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih višina provizije ne sme biti razlog za to, da lekarne Vzajemni ne posredujejo pravilno izstavljenih računov z vsemi podatki. Podatki pa da se posredujejo v elektronski obliki avtomatizirano, saj gre za podatke, ki že danes nastanejo ob vsakem nakupu/obisku zavarovanca v lekarni, v sporočilu za javnost odločbo informacijske pooblaščenke še navaja Vzajemna.

Kateri podatki so ustrezni in nujno potrebni?

Informacijska pooblaščenka v odločbi tudi ugotavlja, kateri podatki so ustrezni in nujno potrebni za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako na primer ugotavlja, da zavarovalnica zaradi enoznačne določitve sklenitelja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja potrebuje številko police zdravstvenega zavarovanja, še navaja Vzajemna.

V zvezi s spolom in rojstnim datumom zavarovanca odločba informacijske pooblaščenke navaja, da sta podatka pomembna z vidika medgeneracijske solidarnosti oz. izravnalnih shem. V odločbi je prav tako navedena nujnost, da Vzajemna dobi podatek o datumu izdaje zdravila oz. medicinsko-tehničnega pripomočka, saj na podlagi tega podatka lahko preveri, če je bilo zdravilo izdano v času trajanja pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju in ga je zavarovalnica torej dolžna plačati in vključiti v sistem izravnalnih shem, še piše v sporočilu za javnost Vzajemne.

V zvezi z nazivom in šifro zdravila oz. medicinsko-tehničnega pripomočka ter količino izdanih zdravil informacijska pooblaščenka v odločbi pritrjuje razlagam Vzajemne, in sicer, da je v tem pogledu relevanten tudi zakon o davku na dodano vrednost, ki določa obvezne sestavine računa - med njimi tudi količino in vrsto dobavljenega blaga oz. obseg in vrsto opravljenih storitev.

V ta sklop po mnenju pooblaščenke sodita tudi naziv in šifra ter količina izdanega zdravila oz. medicinsko-tehničnega pripomočka. Zavarovalnica namreč za pokritje stroškov za zdravila lekarni potrebuje dokument s specifikacijo, saj je le takšen dokument podlaga za vpis z računovodsko evidenco. Pooblaščenka ugotavlja, da mora za vsak vpis v računovodsko evidenco obstajati pravna podlaga, nek dokument, ki je v obravnavanem primeru račun oziroma podatki, ki jih račun vsebuje, še navaja Vzajemna.

Vzajemna potrebuje podatek o nazivu in šifri zdravila tudi zaradi preverjanja, če se določeno zdravilo nahaja na listi medsebojno zamenljivih zdravil. Brez podatkov ne moreta funkcionirati ne izravnavanje razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami ne izplačevanje škodnih dogodkov, po navedbah Vzajemne še ugotavlja informacijska pooblaščenka.

Proti trgovanju z osebnimi podatki

Zaradi vseh polemik v javnosti in o sporu med nekaterimi lekarnami ter Vzajemno je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar proti slovenskim lekarnam in vsem zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, uvedla postopke inšpekcijskega nadzora in izdala odločbo, s katero je zapovedala pošiljanje osebnih podatkov in način pošiljanja le teh.

V odločbi je Musarjeva odločala zgolj o osebnih podatkih, ki jih lekarne morajo pošiljati zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in so zaradi tega vključene tudi v izravnalne sheme. Ni pa se spuščala v odločitev o višini nadomestila za posredovanje teh podatkov.

Kakršnokoli dogovarjanje za višja ali nižja nadomestila ne more iti na škodo posredovanja potrebnih osebnih podatkov, ki jih po oceni pooblaščenke lekarne ne smejo prekiniti, če pride do spora o višini nadomestila, saj posredovanje osebnih podatkov ni predmet svobodnega dogovarjanja na trgu, temveč je zapovedano z zakonom zaradi izvajanja javnega interesa. Na nasprotni strani, na strani zavarovalnic, pa ne more prenehati obveznost plačevanja nadomestila za posredovanje podatkov, še manj pa obveznost plačila samega zdravila, so še sporočili iz urada informacijske pooblaščenke.