V štirih mesecih razgrabili Ekoskladovih 21 milijonov

Na oba razpisa je pravočasno prispelo nekaj več kot 10.000 vlog, novega razpisa pa letos ne bo.

Objavljeno
18. september 2014 12.21
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Trbovlje – Slovenci so v vsega štirih mesecih razgrabili 21 milijonov evrov nepovratnega denarja, ki ga je Eko sklad namenil vlaganjem v obnovljive vire energije (OVE) in energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Od zneska je bilo 7,5 milijona prvič namenjenih devetim območjem s prekomerno onesnaženostjo s prašnimi delci PM 10. Doslej so jim že nakazali dober milijon, od nekaj več kot 1600 vlog pa jih bo 185 romalo v koš.

Le dobre tri oziroma štiri mesece sta bila odprta Ekoskladova javna poziva za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije (URE) in OVE v stanovanjskih stavbah. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) oziroma na Eko skladu pravijo, da dodatnega denarja za te namene letos ne bo. Vloge za nepovratne finančne spodbude z degradiranih območij, ki jim je bilo namenjenih 7,5 milijonov iz sklada za podnebne spremembe, so razpisana sredstva presegle že v treh mesecih.

Na oba razpisa je pravočasno prispelo nekaj več kot 10.000 vlog, šestina ali dobrih 1600 z degradiranih območij, kamor štejejo tri zasavske občine, Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. Po podatkih Eko sklada je bilo več kot 70 odstotkov vlog s teh območij nepopolnih. Po dopolnitvi pa je 1220 vlagateljev prejelo odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, 185 vlog pa bodo morali zavrniti.

Za ogrevanje na sonce se zanimajo le redki

Doslej je Eko sklad na območju občin, ki so že sprejele odloke o načrtu za kakovost zraka, občanom izplačal 1,14 milijona evrov, od tega skoraj 590 tisočakov za naložbe v večstanovanjske in 550.000 evrov za naložbe v eno– in dvostanovanjske hiše.

Vseh vlog – z eno vlogo lahko vlagatelj kandidira za več ukrepov – še niso pregledali, iz doslej obravnavanih pa je razvidno, da se je na degradiranih območjih največ, kar tretjina prosilcev, odločila za vlaganja v toplotne črpalke za sanitarno vodo in urejanje centralnega ogrevanja, petina jih bo toplotno izolirala fasade starejših eno– ali dvostanovanjskih hiš in menjala zunanje stavbno pohištvo.

Za ogrevanje na sonce se zanima manj kot 50 ljudi, pasivne oziroma maloenergijske hiše bi jih gradilo osemnajst, le eden pa bo kupil stanovanje v takšni zgradbi. Stanovalci večstanovanjskih hiš z degradiranih območij bodo kar v 253 primerih od 388 vlagali v toplotno izolacijo fasad, pol toliko pa v izolacijo streh.

Največ denarja v osrednjo Slovenijo

Podrobnejši program ukrepov iz odloka o načrtu za kakovost zraka, ki določa tudi finančne obveznosti, so do zdaj sprejeli le v Zagorju in Mariboru. Leto 2014 je prineslo nekaj novosti na področju subvencij v ogrevalne naprave. Eko sklad na degradiranih območjih ne bo podeljeval subvencij za vgradnjo kurilnih naprav na biomaso.

Če občinski akt ali lokalni energetski koncept na teh območjih določa drugi prednostni način ogrevanja, nepovratna finančna spodbuda za kurilne naprave na lesno biomaso in toplotne črpalke za centralno ogrevanje, odpade. Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje, zagotavlja, da bo v takšnih primerih subvencijo še vedno mogoče dobiti: »Le da ne iz podnebnega sklada, temveč iz kohezijskih sredstev.«

V obdobju 2008–2013 je Eko sklad za naložbe državljanov v URE in OVE v stanovanjskih stavbah nepovratno prispeval 83 milijonov evrov, od tega največ, 21 milijonov, v osrednjeslovenski regiji. Tu je bilo vlaganj v individualne hiše trikrat več kot v večstanovanjske.

V večstanovanjskih so se etažni lastniki največ odločali za toplotno izolacijo fasad; Eko sklad jim je za ta namen izplačal 4,9 milijona, v Podravju pa sto tisočakov manj. Daleč najmanj vlaganj v URE in OVE, manj kot 2,5 milijona evrov, je bilo v zadnjih petih letih v Zasavju, sledijo Spodnje Posavje, Obala in Koroška. Štiri regije so v petih letih skupaj koristile pol toliko denarja kot osrednja Slovenija.