V Strasbourg samo tri liste?

Bruselj - Slovenijo naj bi v novem sklicu evropskega parlamenta (2009-2014) zastopali po trije predstavniki SD in SDS, preostalega od sedmih sedežev, ki jih ima naša država po veljavni niški pogodbi, pa bi dobila stranka Zares. Tako vsaj napoveduje najnovejša prognoza mogočega izida nedeljskih volitev na podlagi statističnega modela, ki so ga razvili politični analitiki Simon Hix in Nick Vivyan iz London School of Economics ter Michael Marsh s Trinity Collegea v Dublinu.

Po tej simulaciji rezultatov glasovanja bi bila v prednosti največja opozicijska sila SDS, ki ji je napoved prisodila 28 odstotkov glasov, štiri odstotne točke manj bi dobila lista glavne koalicijske stranke SD, daleč za njima pa bi se uvrstil Zares z 12 odstotki, kar bi še zadostovalo za parlamentarno zastopstvo.

V nasprotju s prejšnjo napovedjo, ki so jo isti avtorji objavili 21. maja - ta je vodilnima strankama v državi namenjala po dva sedeža, po enega pa bi dobili Zares, Desus in LDS - bi se v strasbourški parlament tokrat prebile samo tri stranke. Vse druge liste, ki se v Sloveniji potegujejo za evropske sedeže, bi ostale praznih rok. Vključno z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Novo Slovenijo (NSi), ki sta imeli v tem sklicu (2004-2009) po dve mesti v poslanskem avditoriju.

Na peto mesto bi se uvrstila lista okoljskega ministra Karla Erjavca (Desus), ki ji je prejšnja napoved prisodila enega poslanca in četrto mesto; tokrat bi jo prehitela LDS, vendar s premajhnim deležem glasov, da bi lahko upala na preboj v evroparlament. Najnovejša empirična simulacija razdelitve sedmih slovenskih sedežev v evropskem parlamentu je popolnoma enaka prvi napovedi. Razlikujejo se le deleži glasov, ki bi jih dobile posamezne liste.

Boj za evropske stole se je najprej razvnel v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, kjer so volivce že včeraj povabili k skrinjicam. Na Otoku volijo 72 zastopnikov, a tudi 2318 predstavnikov v angleške lokalne organe, zato utegne na rezultate vplivati politična afera zaradi zlorab pri izplačilih stroškov domačim parlamentarcem. Ta je močno zamajala položaj laburističnega premierja Gordona Browna.

Iz petkove tiskane izdaje Dela