Tiskane izdaje
Žužemberk, Kočevje – Vodstva občin Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Dobrepolje in Kočevje opozarjajo, da ministrstvo za okolje in prostor (MOP) predolgo odlaša s pripravo pogodbe o sofinanciranju projekta Oskrbe s pitno vodo Suhe krajine. Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko je več kot 37 milijonov evrov vreden projekt odobrila že lani, občine so izbrale izvajalce, gradnja pa še kar stoji.
Za dobrih 12.000 prebivalcev iz petih občin, ki se ne morejo priključiti na javni vodovod, ampak se kot v srednjem veku z vodo preskrbujejo iz kapnic, je projekt, s katerim bi zgradili in obnovili 152 kilometrov vodovoda, izjemnega pomena. Vodovod bi morali zgraditi že v evropski finančni perspektivi 2007–2013, a ker ministrstvo ni izdalo odločbe o sofinanciranju, je evropski denar splaval po Krki. Župane skrbi, da se takšen scenarij ne bi spet ponovil.
Prvo fazo izvedli sami
V občini Žužemberk, nosilki projekta, veliko pričakujejo od sestanka z okoljsko ministrico Ireno Majcen. Da jim ne bi propadlo več kot 30 gradbenih dovoljenj in garancij, ki bremenijo izbrane izvajalce (IMP Promont, Komunalne gradnje, Kolektor Koling in GPI Tehnika), so štiri občine brez Kočevja lani izvedle prvo fazo projekta. Vredna je bila 1,95 milijona evrov, izvajalce pa so plačale iz svojih proračunov. Direktor žužemberške občinske uprave Jacques Gros je za Delo povedal, da jim ni znano, zakaj na ministrstvu še vedno niso podpisali pogodbe, saj so jim že zdavnaj dostavili zahtevano in že »potrjeno« dokumentacijo. »Zdaj se ukvarjamo predvsem s spremembami pri financiranju. Ljudje ostajajo brez pitne vode, gradbena podjetja pa ne morejo delati na drugih projektih, ker jih vežejo bančne garancije, zato jim nastaja gospodarska škoda,« pravi Gros.
Grozi občinam nelikvidnost?
Kočevski župan Vladimir Prebilič je opozoril, da se bodo stvari zelo zapletle, če pogodba z MOP ne bo podpisana v nekaj tednih, saj so pogodbe z izvajalci že podpisane in ti lahko začnejo graditi. »Prišli bodo računi, mi pa ne bomo imeli evropskih in državnih finančnih sredstev za plačilo. Občine lahko čez noč postanejo plačilno nesposobne. Upam, da se tega na MOP zelo dobro zavedajo,« meni Prebilič.
MOP projekta s suhokrajinskim vodovodpm sploh še ni vneslo v načrt razvojnih programov, kar je eden od pogojev za podpis pogodbe z občinami. Pravijo pa, da je denar zagotovljen na kohezijskih evidenčnih projektih, ki so sestavni del državnega proračuna. »Marsikaj je odvisno od kontrole postopka izvedbe javnega naročila. Čakamo, da občine dopolnijo dokumentacijo, in če je bil postopek pravilno izpeljan, bo izpolnjen ključni pogoj za pripravo in podpis pogodbe o sofinanciranju,« pravijo na okoljskem ministrstvu.
Kapnice nihče ne prekuhava
Medtem ko občine pojasnjujejo, zakaj mora MOP čim prej podpisati sofinancersko pogodbo, ministrstvo pa, zakaj se to še ni zgodilo, so prebivalci v enajstih vaseh v žužemberški občini usodno odvisni od dežja in gasilcev, ki jim v sušnih mesecih s cisternami vozijo vodo v hišne vodnjake. Vode ne filtrirajo in pravi čudež je, da nihče še ni zbolel. Ne verjamejo, da bodo do leta 2019 pili vodo iz javnega vodovoda, saj so jih odgovorni že prevečkrat naplahtali.
Jože Štupar iz Vinkovega Vrha pravi, da vodovod morda nekoč res bo, a kaj, »ko mene več ne bo«. Da je voda v vodnjakih penasta, nikogar ne moti, saj je to menda posledica obilnega deževja. Roman Blatnik iz Velikega Lipovca vode iz javnega vodovoda ne pogreša, ker pravi, da je kapnica veliko bolj zdrava pa še v vodovodnih ceveh in v pralnem stroju se kamen ne nabira.
