Piranski ribiški pristan bodo proslavili brez dovoljenja

Pridobili so bolj urejene priveze za 24 ribiških in izgubili priveze za 24 drugih plovil, gradbenega dovoljenja še ni.

Objavljeno
02. oktober 2012 11.42
Posodobljeno
03. oktober 2012 06.00
Piranski mandra spet v funkciji
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Piran - V piranski občini bodo konec prihodnjega tedna (13. oktobra) slavili prenovljen piranski mandrač, čeprav do tedaj zelo verjetno še ne bodo imeli gradbenega dovoljenja. Prenove so se lotili decembra leta 2010, nepopolno vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja pa so vložili šele 7. septembra 2012.

Ribiški čolni so že nekaj časa spet na svojem mestu. Dela so v dobršni meri zaključena, bliža se občinski praznik (15. oktober) in občinska uprava pripravlja veselico na pomolu. Toda Pirančani in ribiči so ogročeni - prenova ribiškega mandrača se zapleta od samega začetka. In zapleti ne nehajo. Spisek pripomb bodočih uporabnikov in meščanov je dolg. Nekaj del še ni opravljenih.

Betonska stopnica pod gladino lahko poškoduje plovila

»Pristan še niso poglobili tako, kot zahtevamo. Na pomolu še ni elektrike, manjkajo krmni privezi,« je dejal Zlatko Novogradec, ki predstavlja ribiče pri tem projektu. Med napakami je najbolj opazno to, da so za približno poldrugi meter zamaknili lego dveh manjših pomolčkov, ki zapirata vstop v manjši pristan. Pri tem so vzdolž obeh pomolov pod morsko gladino naredili nevarno betonsko stopničko, ki ovira privez, saj lahko poškoduje plovilo, če se skuša bočno privezati ob ta pomol. Kot napako ocenjujejo tudi postavitev unikatnih klesanih kamnitih bitev, več kot meter visoko štrlijo s tal in so se obnje privezovale velike barkače.

Te klesane bitve so imele kamnito nadaljevanje pod tlakom, nekakšen kamniti koren, ki je v bistvu pomenil temelj in je utrjeval stabilnost bitev. Bitvam so ta koren preprosto odrezali in zdaj nimajo več funkcije varnega privezovališča, je ocenil Novogradec. Izvajalce in nadzornike je opozoril tudi na dejstvo, da bo pontonski leseni pomol v velikem delu pristana vsaj enkrat na leto izpostavljen visokim udarnim valovom. Enkrat v nekaj letih so ti valovi lahko zelo visoki in tedaj tak pontonski pomol ne bo vzdržal udarcev, menijo ribiči.

Pirančane moti, da so v delu mandrača obalni zid za 80 centimetrov pomaknili v morje in na ta način zožili obod manjšega pristana. Ribiče pa, da niso zgradili omaric za mreže v višini varovalnega zidu in jih pokrili s kamni, s čimer bi dobili kopalci v Piranu dodatno možnost za sončenje. Moti jih tudi, da jim bodo namestili premajhen ledomat. Parkirišče za ribiče bi lahko uredili s premično zaporo, da bi bil res zanje in ne, da drugim avtom na njem redarji tako pogosto pišejo kazni.

Dokumentacija pripravljena, čakajo samo še dovoljenje

Iz kabineta župana so nam včeraj odgovorili, da še ne morejo povedati, ali bo čez deset dni že povsem uradno odprtje ribiškega pristanišča ali samo odprtje ob zaključku gradbenih del. Pojasnili so, da ima občina pravnomočno gradbeno dovoljenje z 12. 5. 2009.

»V skladu s konzervatorskim načrtom je bilo potrebno spremeniti delno izvedbo konstrukcije obalnega zidu. Za ta poseg je bila izdelana sprememba PGD dokumentacije, pridobljena so vsa potrebna soglasja in vložen zahtevek za spremembo gradbenega dovoljenja. Vsa potrebna dokumentacija za tehnični pregled je pripravljena, čakamo samo izdajo spremembe gradbenega dovoljenja.«

Glede pripomb ribičev so pojasnili, da so vgradili ledomat, ki lahko na dan naredi 400 kilogramov ledu (ribičem to ne zadošča). Poglobitev in očiščenje mandrača so že izpeljali in pridobili geodetski posnetek globin, ki kaže, da so dosegli predvidene globine iz projekta.

»Pontonski pomol je v skladu s projektom«

O tem, zakaj so rezali »korene« klesanih kamnitih bitev, ne odgovarjajo, pač pa povedo, da so te bitve sidrali s sidri iz nerjavečega jekla v armirano betonsko ploščo in da imajo zdaj večjo nosilnost, kot so jo imele prej. Ne soglašajo z navedbo Pirančanov, da se je obalni zid razširil za 80 centimetrov v morje. Prav tako trdijo, da je pontonski pomol v velikem mandraču v skladu s projektom in upošteva možnost udarnih valov. Niso pa odgovorili na pripombo, zakaj je bilo treba zamakniti dva pomola in zakaj je vzdolž njiju pod vodo nevarna stopnica.

S posegi so (bodo) pridobili bolj urejene priveze za 24 ribiških plovil. Toda hkrati so na račun plavajočih pomolov in drugih razlogov izgubili stalne priveze za 16 plovil, zato zdaj predvidevajo, da bi zanje zgradili pontonski pomolček ob notranjem pomolu v velikem mandraču. Poleg tega so ob velikem pomolu izgubili še 8 dnevnih privezov, ki so mestu poleti prinašali zaslužek od navtičnih turistov.Boris Šuligoj