V UKC Maribor v zraku odločitev o stavki

Ljubljana – »Minister ne izvaja pritiska na direktorje – naj vstane tisti, ki je to izjavil, če si upa,« je na današnjem srečanju z vodstvenimi predstavniki zdravstvenih zavodov minister za zdravje Dorjan Marušič izzval zbrane zaradi kratkih stikov, ki so pri organiziranju neprekinjene nujne medicinske pomoči (NNMP). Vstal ni nihče. Na poznejši novinarski konferenci sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa se je izkazalo, da ima lahko samovoljno razporejanje zdravnikov na dežurna delovna mesta po novem kalupu – predvsem v UKC Maribor in v Splošni bolnišnici Brežice – resne posledice, morda celo resnejše kot septembra lani, ko je več kot 3000 zdravnikov umaknilo soglasja za nadurno delo. V UKC Maribor že zdaj visi v zraku odločitev o stavki (v obliki popolne prekinitve dela), slovenski zdravniki pa lahko spet umaknejo soglasje za nadurno delo, če se z njim ne strinjajo in če to presega zakonske omejitve.

Z novim načinom plačevanja dežurni zdravnik izgubi povprečno od 700 do 800 evrov na mesec. Razlika v plačilu – ta je po mnenju resornega ministrstva pravičnejša, saj da jemlje del plačila tistim zdravnikom, pri katerih obremenitve pri izvajanju NNMP ne dosegajo 60 odstotkov rednega dela – pa ni edini problem.

Na robu odgovornosti in varnosti?

Sindikalni zaupnik enote Fides v UKC Maribor Boris Rižnar pravi, da se zdravniki ne morejo strinjati z rešitvijo tamkajšnjega vodstva, saj da »ni država tista, ki trosi zdravnikom denar v žepe, ampak si ga moramo pošteno zaslužiti,« pri čemer je zaradi kadrovske podhranjenosti »varnost dela ponekod močno ogrožena«.

Sistem poročanja o varnostnih zapletih kljub dobro znanim dogodkom (primer Nekrep in drugi) v mariborskem UKC še vedno ni vzpostavljen, ampak se celo dogaja, da zdravnikom tovrstna poročila zavračajo. »S strokovnega medicinskega vidika so takšne razmere nevzdržne. Hodimo po robu odgovornosti,« je poudaril Rižner. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin pa je opozoril: »Stroka je tu zatajila. Na takšne anomalije ne bi smel opozarjati sindikat, ampak tisti, ki je v UKC Maribor odgovoren za stroko.«

Reševanje anomalij

Marušič je včeraj Kuštrinu zagotovil, da ne izvaja pritiskov na direktorje in torej ne zahteva ukrepov, ki bi bili navzkriž s sporazumom, sklenjenim med vlado in zdravništvom. Ker »direktorji zdaj torej nimajo nobenega izgovora več, da bi zdravnike razvrščali na dežurna mesta, v katera ti nočejo privoliti«, je Kuštrin prepričan, da bo Fides glavne anomalije prihodnje dni lahko reševal z obiski »od vrat do vrat«.

Najprej bodo zdravniški sindikalisti obiskali Splošno bolnišnico Brežice, takoj zatem UKC Maribor. V Brežicah so razmere po oceni Fidesa »ekstremna«, kajti po načrtu izvajanja NNMP, kakršnega je pripravil tamkajšnji direktor, »varnosti preprosto ni mogoče zagotavljati«. Od petih kirurgov so zdaj tam le še trije, ki bi nujno pomoč lahko zagotavljali le devet dni na mesec …
Fides bo za presojo glede zakonsko obvezujočega dela, ki ga mora opraviti zdravnik, zaprosil ustavno sodišče. »Zdravniki ne bomo pustili, da z nami tako delajo. Če bodo pometali z nami, bodo tudi z vsemi drugimi, vendar država očitno misli, da si to lahko dovoli,« je povedala namestnica sindikalnega zaupnika enote Fides v UKC Ljubljana Helena Mole. V Ljubljani razmere niso tako dramatične kot v Mariboru, »vendar izrecno nasprotujemo prerazporejanju brez pisnega soglasja«.

Nadzorno-finančne spremembe

Po besedah državnega sekretarja Ivana Eržena, ki se sklicuje na tolmačenje ministrstva za javno upravo, to soglasje ni potrebno. Razlogov za revolt zdravništva ne vidi, saj da je po novem zagotovljeno bolj pošteno plačilo za tiste zdravnike, ki delajo več. »Optimizacija NNMP zagotavlja enakomernejše obremenitve in prihranke.« Eržen pravi, da bodo te namenili izvajanju zdravstvene dejavnosti, tudi skrajševanju čakalnih dob.

Na ministrstvu do začetka prihodnjega tedna pričakujejo podatke o obremenitvah zdravnikov med dežurstvi. Marušič se bo kmalu tako z direktorji kot s predsedniki svetov zavodov pogovoril o doslednejšem »čiščenju« čakalnih seznamov in reorganizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva. Oboje bo po novem sestavni del pogodb o izvajanju programov, ki jih zdravstvene ustanove podpisujejo s plačnikom, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

»Če to razumete kot pritisk, pa dajte,« je bil minister včeraj neposreden v nizanju načrtov (direktorjem), po katerih želi doseči, »da bi Slovenija v leto 2014 vstopila s preglednimi čakalnimi seznami in z vitalnim zdravstvenim sistemom, ki bo obdržal bolnike doma, namesto da bi ti odhajali v tujino«. A pri tem v določenih primerih, kot poudarja pravnik Fidesa Bojan Popovič, nastajajo »izjemno nevarne razmere za bolnišnice«, ki pa bi jih bilo »mogoče preprečiti tako rekoč čez noč« – z doslednim uresničevanjem sporazuma.