V Unicefu se vrstijo kazenske ovadbe

Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu se vrstijo prijave kazenskih ovadb, povezanih s slovenskim odborom za Unicef. Po eni strani so jih vložili tako proti sedanjemu in nekdanjemu vodstvu organizacije kot proti nekdanjim uslužbenkam.

Objavljeno
22. februar 2011 09.34
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Sicer nameravajo pri slovenskem Unicefu za letos načrtovane akcije izvesti, kot so jih zasnovali že prej, na nasvet, ki ga je zunanji minister Samuel Žbogar dal izvršnemu direktorju Unicefa Anthonyju Laku, naj za povrnitev ugleda pristopijo k odstoplima ambasadorkama Viti Mavrič in Mileni Zupančič, pa se še niso odzvali.

Na oddelku za gospodarski kriminal okrožnega državnega tožilstva so v petek potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja vdora v poslovni informacijski sistem na škodo Unicefa. Po naših neuradnih informacijah sta ovadeni nekdanji uslužbenki Unicefa Vesna Savnik in Petra Thaler, ki na delovnem in socialnem sodišču sicer tožita Unicef zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Že prej so v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na Unicefu, kot smo že poročali v Delu, dobili tri kazenske ovadbe proti trem fizičnim osebam in eni pravni, zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja uradnih pravic, posebnega primera ponarejanja listin in šikaniranja na delovnem mestu. Po naših neuradnih podatkih so ovadeni Alenka Jež Heinc, Maja Vojnovič, Mojca Longar in pravna oseba Unicef. Menda je v prihodnjih dneh pričakovati še kakšno kazensko ovadbo zaradi določenih pogodb.

Nacionalni odbor ne vpliva na predsedovanje

Unicef je ena največjih in najbolj znanih človekoljubnih organizacij v svetovnem merilu, da se razmere v slovenskem odboru rešujejo na sodišču, pa k njenemu ugledu gotovo ne pripomore. Slovenija letos predseduje biroju izvršilnega odbora Unicefa, ki ima 36 članic, kar pomeni, da veleposlanica pri OZN Sanja Štiglic vodi zasedanja, usklajevanja, iskanje rešitev v primeru neskladij in podobno.

Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je izvršnega direktorja Anthonyja Laka na srečanju pred dobrima dvema tednoma v New Yorku informiral o položaju glede nacionalnega odbora in izrazil upanje, da se bo kmalu razjasnil. Svetoval mu je, naj Unicef razmisli, kako povečati ugled, in da bi bilo mogoče dobro, da pristopi do ambasadork. Lake mu je odgovoril, da je seznanjen s zadevo ter da si bo Unicef v prihodnje prizadeval, da se stanje v nacionalnem odboru čim prej uredi. Po naših informacijah slovenski odbor od takrat ni stopil v stik z Vito Mavrič in Mileno Zupančič, ponovili pa so, da sta o domnevnih nepravilnostih dobili tako pisna pojasnila kot ustne odgovore na posebnem sestanku, na katerem so vse očitke zavrnili kot neutemeljene.

Upad darovalcev se je ustavil

V društvu Unicef Slovenija nameravajo sredstva zbiranja denarja letos izvesti po načrtu, ki so ga zastavili pred izbruhom zadnje afere. Zagotavljajo, da od načrtov ne bodo odstopili, vedo pa, da se bodo morali spopasti z določenimi odzivi, po njihovih besedah motiviranimi z medijskim poročanjem. V prvih dneh in tednih po odstopu ambasadork so zabeležili 12-odsoten upad stalnih darovalcev, po tem pa se je zmanjševanje števila ljudi, ki so jim tako izrazili nezaupanje, ustavilo. V preteklih dneh so dosedanji darovalci na dom prejeli zahvalna pisma, ki jih ni podpisal noben od ambasadorjev dobre volje – organizaciji so ostali zvesti Lado Leskovar, Lado Bizovičar, Marko Simeunovič in Zlatko Zahovič –, temveč Zora Tomič kot častna predsednica, saj predsednika že nekaj časa nimajo. Pismom so, kot je v navadi, priložili položnice, nakazila na njih pa bodo namenjena programom dolgoročne razvojne pomoči otrokom in materam v državah v razvoju.

Dobri rezultati bi lahko bili boljši

Res je, da so se prihodki društva Unicef Slovenija v zadnjem desetletju tako rekoč podvojili, se strinjajo tisti, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti in slabo vodenje, a ne zahvaljujoč se večjemu številu zaposlenih ali sposobnim menedžerjem. »Prihodki, ki so pripomogli k rezultatom v zadnjih letih, po mojem mnenju niso posledica dobrih strokovnih odločitev vodstva, ampak so se zgodili kljub njim,« meni Blaž Habjan, ki se najbolj izpostavlja v kritiki svojim nekdanjim delodajalcem.

Eden od virov zadnjih let je, denimo, akcija neposrednega pridobivanja darovalcev, ki jo imenujejo Face to Face, in s katero so leta 2007 dobili okoli 30.000 evrov, leto pozneje 50.000, nato 100.000 in lani 150.000 evrov. Če izrecno ne odpovedo, ljudje, ki jih pridobijo, plačujejo mesečne trajnike. Čeprav se je, v nasprotju s pričakovanji, ta način zbiranja denarja, ki je za slovenske razmere precej vsiljiv, izkazal za zelo uspešnega, ga je vodstvo, po Habjanovih besedah ves čas oviralo.
Nezanemarljiv je delež od dohodnine – leta 2007 so ljudem poslali prošnje, naj ga namenijo Unicefu – in je po Habjanovih izračunih znašal okoli 80.000 evrov na leto.

K boljšemu izidu je leta 2008 pripomogel tudi projekt Dve plati enega sveta, za katerega se je slovenski odbor za Unicef prijavil na razpis evropske komisije, ki ga je delno sofinancirala. Njegov namen je bila promocija milenijskih razvojnih ciljev. Zanj so leta 2008 iz evropskih sredstev prejeli 318.000 evrov, od tega so več kot 253.000 evrov plačali Studiu 3S, podjetju za tržne komunikacije, ki je za kampanjo Dve plati enega sveta izdelalo tudi njeno celostno grafično podobo, logotip, slogan, televizijski, radijski in tiskani oglas kampanje.

»Pri dobrih rezultatih v letu 2010 je treba upoštevati tudi izjemno akcijo Haiti. V njej so zbrali trikrat toliko, kolikor zberejo v normalni akciji. Kljub vsem prihodkom, ki so prišli avtomatično, bi brez Haitija ostali skoraj na ravni leta 2008 po prispevku Unicefu,« je dejal Habjan, ki je prepričan, da je ta rast prihodkov v resnici slab rezultat, če upoštevamo, po njegovem mnenju, vse neizkoriščene priložnosti in številne slabe poslovne odločitve vodstva.