Tiskane izdaje
Smlednik – Petstote obletnice največjega kmečkega upora na Slovenskem se bodo danes spomnili tudi na slovesnosti v Valburgi. Ob glavnem križišču bodo odkrili lesene skulpture, ki so jih posebej za to priložnost izdelali domačini Bogdan Jerič ter zakonca Miro in Helena Rismondo, Škofjeločan Bojan Kranjc pa je napravil tablo z napisi.
Bogdan Jerič je pojasnil, da so vsi rezbarji imeli enoten les iz 150 let starega hrasta, ki je rastel pod smledniškim Starim gradom. »To je bilo res mogočno drevo, z Mirom in Heleno smo se dogovorili, kaj bo kdo naredil o temi kmečkega upora. Jaz sem imel na voljo 3,2 metra dolg in 1,1 metra širok hlod in iz njega sem napravil ležečega konja, viteza in upornika. Miro je izdelal grajskega gospoda in krokarje, znanilce slabega, Helena pa upornika s kmečkim orodjem,« je dejal Jerič.
Kipi so zdaj zaščiteni s premazom, a na prostem bodo zdržali le okoli deset let, zato so se že začeli pogovori med krajevno skupnostjo Smlednik in občino Medvode, ki je tudi sicer financirala projekt prek razpisa za ohranjanje kulturne dediščine, da bi nad skulpturami postavili primeren nadstrešek.
Smlednik žarišče uporov
V Smledniku bodo danes popoldne na takšen način zaznamovali spomin na kmečke upore, ker je bilo tukajšnje nekdanje gospostvo eno največjih žarišč uporov.
Gospostvo Smlednik, pod katerega so spadali kraji pod Šmarno goro skupaj s Šmartnim, Vodicami, Zbiljami ter vasmi ob Savi do Kranja, je bilo znano po tem, da je bilo tu največ uporov na Slovenskem. Doslej je veljalo, da jih je bilo od velikega slovenskega kmečkega upora leta 1515 do odprave tlačanstva kar 15.
Lojz Tršan, ki se veliko ukvarja s krajevno zgodovino in je pred kratkim napisal knjižico o kmečkih uporih na smledniškem gospostvu z naslovom Le vstani, dobiš vse, kar ti gre, jih je ob ponovni proučitvi naštel 14. A nekateri upori so trajali tudi po dve leti in še dlje. Tršan je pri raziskovanju odkril drobno knjižico iz leta 1896 Upori gorenjskih kmetov v 17. in 18. stoletju avtorja Vladimirja Levca, ki opisuje dogajanje na smledniškem območju in je do zdaj zgodovinarji, veliki poznavalci kmečkih uporov, niso poznali.
Podložniki so imeli največ sporov z baroni Smledniškimi, ki so kupili graščino in gospostvo od cesarja. Po njihovem mnenju jim je gosposka nalagala prevelike dajatve in tlako, obvezno delo na polju. Poleg tega so jim morali še tovoriti pridelke v Ljubljano in prenašati sir in mleko s planin.
Na vprašanje, kdo so bili najbolj uporni kmetje, je Lojz Tršan odgovoril, da je bil najznamenitejši vodja uporov Jakob Stare s Prebačevega, kar je plačal z življenjem, saj so ga 1688. obglavili pred kranjskimi mestnimi vrati. Upornikov ni bilo malo in v največjem uporu je moralo posredovati tudi 200 vojakov. Na smledniškem gospostvu je bil prvi upor pred 500 leti, ko so se podložniki pridružili velikemu slovenskemu kmečkemu uporu, zadnji pa je bil ob prihodu Francozov konec 18. stoletja.
