Tiskane izdaje
Sedraž – Nekoč je bila vasica. Ime je dobila po golem hribu nad seboj, Govce. Južno od nje pa je prežala - smrt. Premogova jama, ki je vasico v 60. letih 20. stoletja pogoltnila vase. Vasice že dolgo ni več. Ostala pa je zgodba o njej in rudniku z druge strani Hude jame. Na god svete Barbare so se ju Laščani znova spomnili.
Ko goduje sveta Barbara, se rudarji poklonijo spominu svoje zavetnice. Zasavski so se zbrali v večerni povorki, nekaj laških pa je 4. decembra prišlo na Govce, kjer sredi ničesar, v strojnici Liša jaška, nastaja galerija sodobne umetnosti. Prva postavitev v njej je delo skupine pH 15, šestih študentov oblikovanja tekstilij in oblačil, ki so strojnico, kamor že desetletja ni stopil rudarski škorenj, doživeli kot svet prostor.
Kako v njem aktualizirati dediščino, so se spraševali Maruša Kranjc, Ana Jazbec, Katja Grčman, Nika Batista, Lucija Jankovec in Vasja Brilj. Odgovorili so z umetniško instalacijo, ki v obliki zamrznjenega časa odstira pogled na polpreteklo slovensko in ozko lokalno zgodovino. Rudarska oblačila in znamenite batarce so se v strojnici spremenili v okamnele svate - eksponate, ujete v ledeni beton in obešene pod svod industrijske dediščine, od koder nemo prigovarjajo, da tistih časov ne bo več nazaj ...Pred začetkom rudarjenja idilična vas
Pa vendar so nekoč v Govcah bili tudi čudoviti časi. Preden so se »rudniški« zalezli v premogovne sloje s 60.000 tonami rude, je bila to idilična vas, kjer so uspevali trta, krušna žita, sadje in lan. Njenim prebivalcem se z rudarjenjem ni bilo treba ukvarjati. In se tudi niso ... Zato pa so se v sloje zakopali rudniški in začeli odkopavati »varnostni steber«, ki je na jugu varoval vas. Površje je začelo drseti in se pogrezati. Leta 1963 je Rudnik Laško odkupil vse kmetije v vasi s cerkvijo svete Magdalene vred, ljudi pa v dveh letih razselil ...
Govce v 1933.
»Današnja postavitev je prvi korak do predstavitve Govc na drugačen način. Prvi korak je vselej najtežji in le upamo lahko, da jih bo v navezi z umetnostjo še veliko,« je v Govcah dejal strokovni sodelavec Muzeja Laško Tomaž Majcen.
Drugi korak je pričakovati že poleti 2018, napoveduje Mateja Golež z Zavoda za gradbeništvo Slovenije. V sodelovanju s študenti oddelka za grafiko in oblikovanje Univerze v Ljubljani pripravljajo maketo starih dobrih Govc, ki jo bodo uporabili v projektu 3D-vizualizacije. Tako bo mogoče v vasico, ki je daleč naokrog slovela po slogi med ljudmi, z virtualnimi očali ponovno vstopiti po več kot pol stoletja, ne da bi jo bilo treba ponovno pozidati.
Tomaž Majcen
Navdušili mednarodno javnost
Z zgodbo iz Govc so Slovenci, ki sodelujejo v mednarodnem projektu virtualnih rudnikov, pred dnevi navdušili na predstavitvi v slovaških Košicah. V slovenski del projekta so poleg Laškega vključeni še Sečovlje z nekoč edinim rudnikom črnega premoga pri nas in Sitarjevec, ki so ga Litijani po pol stoletja obudili ravno te dni.
Goleževa pravi, da skupina študentov z oddelka za tekstilije in oblikovanje razvija barvilo za tkanine: »Ugotovili so, da je rudniška voda iz Sitarjevca, bogata z železom, ob mešanju z naravnimi tinkturami - najbolje so se izkazali olupki granatnega jabolka - primerna za barvilo, ki ga uporabljajo za barvanje tkanin po posebni [japonski] tehniki šibori.« V Sitarjevcu so našli tudi poldrag kamen hematit z jaspisom, iz katerega druga skupina študentov z visoke šole za oblikovanje iz Sežane izdeluje nakit.
Mateja Golež
Za sečoveljskim rudnikom, ki so ga opustili v 70. letih, je ostala kakovostna industrijska dediščina - objekti, ki se jih trudijo oživiti. Idejne rešitve, s kakšnimi vsebinami bi to lahko storili kar najbolj učinkovito, pa pričakujejo od današnje delavnice na Primorskem.
Idej, s čim vse napolniti podzemlje Govc, ne manjka niti Andreju Mavriju, pobudniku ustanovitve Rudarskega etnološkega društva Brezno-Huda jama, ki nosi ime po rudniku, ki se razteza na desetih kilometrih med Breznim in nesrečno Hudo jamo. Od leta 1880 do zaprtja v 1992 je v njem delalo okrog 6000 knapov, v dvesto letih so nakopali 6,5 milijona ton premoga. Mavrijevi načrti segajo vse do Heinekena, novega lastnika laških pivovarjev. V laškem rudniku so namreč bogata zajetja vode.
»Tretjina vse vode, ki jo v Laškem porabimo, pride iz rudnika. Leta 1995 je rove od države odkupila Pivovarna Laško, s katero smo se dogovorili o partnerstvu pri projektu. Prihod Heinekena je načrte zmotil. Rovov noče prodati, oddal jih je v najem občini, ki jih mora vzdrževati. Če to že počne, smo rekli, zakaj ne bi ti služili razvoju turizma. Direktor zdravilišča Thermana [Samo Fakin] bi v njih imel pivnico, k sodelovanju pa vabimo tudi lastnika grobišč v Hudi jami - ministrstvo za delo.« Mavri računa, da bodo pismo o nameri o naslednjem projektu v podzemlju Govc s partnerji podpisali še letos.
