Tiskane izdaje
Ljubljana - Zakon o verski svobodi, ki na novo določa pravice in merila za registracijo verskih skupnosti, cerkve in druge verske skupnosti pa opredeljuje kot splošno koristne organizacije, začne veljati danes. Novi zakon, ki mu kritiki očitajo nespoštovanje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti, se bo začel uporabljati v treh mesecih, njegovi nasprotniki pa že napovedujejo možnost ustavne presoje ter noveliranje zakona.
Zakon o verski svobodi med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije in določa njihove pravice. Z zakonom naj bi na novo in v skladu z evropskimi in drugimi modernimi standardi ter mednarodnimi dokumenti uredili področje verske svobode. Zakon cerkve in druge verske skupnosti opredeljuje kot splošno koristne organizacije.
Po novem zakonu se verska skupnost lahko registrira, če ima vsaj sto polnoletnih članov - slovenskih državljanov oziroma tujcev, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji - ter če izkaže delovanje v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Registracija je predpogoj za priznavanje določenih pravic. Zakon vključuje tudi določbe o verski duhovni oskrbi v vojski, policiji, zavodih za prestajanje kazni ter bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih.
Kritje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
Država bo verskim uslužbencem krila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače. To bi ob povprečni plači 1275 evrov, kot je predvideno za leto 2007, pomenilo, da bi država krila približno 166 evrov za prispevke posameznega duhovnika mesečno. Prispevki od osnove so obračunani v skupni višini 21,86 odstotka. Pri številu verskih uslužbencev, ki bodo upravičeni do teh sredstev, se upošteva kriterij 1000 pripadnikov posamezne cerkve oz. verske skupnosti na enega verskega uslužbenca.
Dosedanja ureditev temelji na zakonu iz leta 1976 in je zastarela, predvsem pa je pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj, je sprejetje novega zakona utemeljila vlada. Dosedanji zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v RS denimo ni določal meril za registracijo verskih skupnosti. V njem pa je bila zapisana ustavna ločitev verskih skupnosti od države ter določba, po kateri verske skupnosti ne morejo imeti posebnih prednosti ali privilegijev. Po določbah starega zakona so se verske skupnosti vzdrževale z lastnim premoženjem, gmotno podporo pa jim je lahko dajala tudi družbena skupnost.
Številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS
Novi zakon pa je v vseh fazah obravnave naletel na številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS, češ da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, privilegira Rimskokatoliško cerkev in ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Kritiki zakona so med drugim nasprotovali določbi o financiranju ter se zavzemali za drugačne rešitve od sprejete, ki določa, da država iz proračuna krije prispevke za socialno varnost uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.
Tako so v SD še vedno prepričani, da zakon o verski svobodi uzakonja materialne privilegije RKC, neenakopravnost verskih skupnosti in financiranje dejavnosti verskih skupnosti, ki presegajo načela ločenosti verskih skupnosti od države. Kljub temu se v poslanski skupini za referendum niso odločili, saj ne želijo slediti logiki izključevanja in delitev, ki se jih je prav pri tem zakonu poslužila vladajoča koalicija, je pojasnil vodja poslancev SD Miran Potrč. "Za ustavni spor nismo vezani na rok. Želimo ga dobro pripraviti in premisliti, zato o tem, glede katere vsebine in kdaj ga vložiti, opravljamo širše strokovne konsultacije."
Tudi poslanec LDS Aleš Gulič je pojasnil, da je za ustavno presojo še čas, vmes pa je treba videti, kako se bo zakon izvrševal. Zanima ga predvsem, kako bo potekalo popisovanje pripadnikov verskih skupnosti. Če se bo denimo za ugotavljanje števila pripadnikov posamezne verske skupnosti upošteval popis prebivalstva, se bodo gotovo odločili za ustavno presojo. Poslanec LDS je še napovedal, da bodo čez čas v proceduro vložili spremembe zakona.
V DeSUS sicer o nadaljnjih korakih še niso razmišljali, so pa prepričani, da bo zakon doživel ustavno presojo. Kot je pojasnil vodja poslanke skupine Franc Žnidaršič, so pri tem pripravljeni sodelovali. "Če ne bo interveniral nihče drug, bomo to storili sami," je še napovedal Žnidaršič.
Sprejemanje zakona ves čas spremljali zapleti
Sprejemanje zakona so ves čas spremljali zapleti. Vlada je zakon pripravila že februarja lani, postopek njegove obravnave pa se je zavlekel. Ob obstrukciji LDS, SD, SNS in DeSUS je nato DZ julija ostal nesklepčen in zato prestavil nadaljnjo obravnavo zakona. Ob pomoči poslancev narodnosti je državnemu zboru decembra lani zakon vendarle uspelo sprejeti, takoj zatem je državni svet nanj izglasoval veto. Dokončno sprejetje zakona je koaliciji uspelo januarja, tudi tokrat s pomočjo poslancev narodne skupnosti.
