Tiskane izdaje
Pred vrati je novo šolsko leto. Tudi za najmlajše, ki že hodijo v vrtec ali pa bodo vanj stopili prvič. A vsi ne bodo imeli te sreče. Veliko jih je, ki bi se prav tako želeli vključiti, vendar zanje (še) ni prostih mest. Največ težav je v občinah osrednje Slovenije, kjer se je v nova naselja priseljevalo večje število novih prebivalcev, občine pa hkrati z bloki niso gradile dodatnih vrtcev. »Vrtce ustanavljajo in financirajo občine,« pravijo na ministrstvu za šolstvo in šport in dodajajo, da morajo občine same v skladu z veljavnimi predpisi spremljati demografsko gibanje za svoje območje ter pripraviti oceno tega gibanja za obdobje petih let.
»Trditev ni sporna,« odgovarjajo na Skupnosti občin Slovenije, a nadaljujejo, da vendar država določa, kakšni bodo standardi za gradnjo vrtčevskih objektov. »Kljub resnim in večkratnim opozorilom Skupnosti občin Slovenije o demografskem gibanju (rojevanje najštevilčnejše generacije deklet, nekoliko povečana rodnost, preselitveni trendi...) se je država odločila še za uveljavitev brezplačnega vrtca za vsakega drugega in naslednjega otroka, čeprav je morala vedeti, da absorbcijska sposobnost obstoječih vrtčevskih kapacitet v občinah ne bo zadoščala za vključitev vseh otrok. Zato je ravnanje ministrstva, ki vsakič, ko se odpre razprava o ustreznosti teh kapacitet, s prstom pokaže na občine, milo rečeno nekorektno,« je povedala Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije.
Prostorska stiska v vrtcih
Kaj pa starši? Kaj preostane tistim, ki imajo po zakonu pravico do vključitve v predšolsko vzgojo, a kaj, ko je zaradi prezasedenosti ne morejo uveljaviti? Če nimajo babic in dedkov, so prisiljeni poiskati zasebno varstvo, ki vsaj v Ljubljani redko stane manj kot 300 evrov na mesec, večinoma pa cene presegajo 400 ali 450 evrov.
Dva tisoč pred vrati
Skoraj dva tisoč malčkov tako imenovanega prvega starostnega razreda je na centralnem čakalnem seznamu za sprejem v katerega od ljubljanskih javnih vrtcev, ki velja do 31. avgusta. Po tem datumu bo lahko število nekoliko manjše, vendar bo še vedno, kot je tudi lani, ostalo precej deklic in dečkov brez mesta v vrtcu. Večina mater in očetov je otroke vpisala, ker potrebujejo varstvo zanj, mnogi med njimi pa se hudujejo nad sistemom točkovanja, ki se marsikomu ne zdi najbolj pravičen.
Daleč največ točk za sprejem v vrtec prinese stalnost bivanja otrok in staršev na območju Mestne občine Ljubljana. To je po eni strani razumljivo, saj konec koncev te družine plačujejo davek tukaj, po drugi pa je tudi nekoliko neživljenjsko. Za največje število, 50 točk, morata biti oba starša stalno prijavljena v prestolnici od 1. januarja lani. Če tega kriterija ne izpolnjujeta, nimata prav veliko možnosti, da bo njun malček jeseni sprejet. Nekateri starši menijo, da bi moralo biti najpomembneje, da otrok stalno prebiva v glavnem mestu, prav tako starši, odkar ga imajo. Tisti, ki se iz obrobja Ljubljane vsak dan vozijo v službo, pa tudi težko razumejo, zakaj ni mogoče, da bi na njihovega otroka pazili blizu njihovega delovnega mesta.
Ogromno staršev se še sprašuje, kako je mogoče, da med kriteriji, ki prinašajo točke za ljubljanski vrtec, ni vprašanja o tem, ali sta mati in oče zaposlena. Večina se strinja, da je lažje organizirati varstvo, če je eden od staršev doma, kot če sta oba v službi. Po drugi strani pa točke prinaša prejemanje otroškega dodatka.
Slišati je mogoče določene pobude, da bi bilo treba bolj doreči pravico do brezplačnega vrtca za drugega otroka, vendar ne tako, da bi to pridobitev ukinili, temveč da bi lahko proti tistim, ki mesta v vrtcu ne potrebujejo, a drugega otroka vpišejo za vsak primer, kakorkoli ukrepali. Nekateri, menda teh primerov ni veliko, prijavijo svojega malčka, a ga potem niti ne pripeljejo prav dostikrat, ker jim za to tako in tako ni treba plačati, za druge, ki res nimajo kje pustiti otroka, pa ni prostora.
Marija Fabčič, načelnica Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje na Mestni občini Ljubljana, je pojasnila, da bo občina letos odprla deset novih oddelkov, v nadaljevanju šolskega leta pa še osem: »To bo še najmanj 252 prostih mest, s čimer bomo za otroke, ki stalno prebivajo v Mestni občini Ljubljana, zagotovili dovolj prostora, a v vseh primerih ne bo mogoče zagotoviti prve izbire.« Zato staršem priporočajo, naj se v primeru resnične potrebe po vrtcu opredelijo tudi za izbiro – kamorkoli.
Enako zunaj Ljubljane
Veliko otrok bo ostalo brez prostega mesta v vrtcu tudi v Kamniku. Občina je bila zadnja leta priča intenzivnemu preseljevanju mladih družin, zato je pritisk na vrtce pa tudi šole zelo velik. Na javni razpis za sprejem v vrtce je prispelo 529 vlog, od tega 419 vlog za vpis v VVZ Antona Medveda in 110 vlog za zasebna vrtca s koncesijo; vrtec Zarja in vrtec Peter Pan. Z občine Kamnik so sporočili, da je bilo sprejetih 241 otrok, od tega največ, kar 218, v vrtce VVZ Antona Medveda, 21 otrok v vrtec Zarja in dva otroka v vrtec Peter Pan. »Na centralnem čakalnem seznamu je zdaj 268 otrok, večina, 252, s stalnim prebivališčem v Kamniku. Na sprejem v vrtce VVZ Antona Medveda jih čaka 188, 87 otrok na prosto mesto v vrtcu Zarja, dva otroka pa na sprejem v vrtec Peter Pan,« so sporočili iz Kamnika, kjer iz občinskega proračuna staršem, ki poiščejo zasebno varstvo, krijejo del stroškov.
Za subvencijo v znesku sto evrov za vse otroke iz prvega starostnega obdobja, ki so kljub prizadevanju občine ostali brez mesta v vrtcih, so se odločili tudi v občini Škofja Loka, kjer končujejo obnovo vrtca Rožle. V njem bodo že jeseni lahko na novo sprejeli 28 otrok prvega starostnega obdobja, prav toliko prostih mest pa se obeta v objektu na Bukovici. Čakalni seznam, na katerem je zdaj 92 otrok, se bo tako na jesen precej spremenil. V Škofji Loki pa na območju nekdanje vojašnice že načrtujejo gradnjo dveh novih vrtcev zmogljivosti od 14 do 18 oddelkov.
V občini Medvode bo 1. septembra brez vrtca ostalo približno 150 otrok, v občini Škofljica pa za kar enkrat več. Tako bo, dokler ne bodo zgradili novega vrtca – po zadnjih informacijah naj bi se gradnja zavlekla do pomladi prihodnjega leta, prostorsko stisko pa bodo do takrat reševali z najemom dodatnih prostorov in razpisom koncesije.
V Celju bo s 1. septembrom vključenih v tamkajšnje vrtce 1837 otrok, od tega 421 novincev, na centralnem čakalnem seznamu, ki ga v Mestni občini Celje vzpostavljajo s 25. avgustom, pa bo razvrščenih 261 otrok. A tudi v Celju pričakujejo, da se bo število na novo sprejetih otrok še spreminjalo. Nekateri starši namreč tik pred začetkom šolskega leta iz različnih razlogov odstopijo od pogodbe ali otroka preprosto sploh ne pripeljejo v vrtec. Prostorsko stisko bodo precej omilili z gradnjo novega vrtca Dolgo polje III, kjer bo prostora za 152 otrok.
V Zagorju pričakujejo 1. septembra v 33 oddelkih 625 otrok, kar je največ doslej. Za tri nove oddelke oziroma za 72 otrok so morali poiskati dodatne začasne prostore, ki jih bodo uredili v obratu nekdanje tovarne Lisca.
Več vlog, kot je prostih mest, je za sprejem v vrtec prispelo v Kočevju, kjer ta deluje na treh lokacijah, v starih stavbah, v katerih ureditev dodatnih igralnic ni mogoča. Zato se je občina Kočevje dogovorila z ministrstvom za šolstvo in šport, da v igralnice preuredi štiri prazne učilnice Srednje šole Kočevje. Tako bodo lahko približno 60 otrok od skoraj sto čakajočih na prosto mesto v vrtec sprejeli predvidoma decembra.
