Tiskane izdaje
Ljubljana – V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je minuli petek napovedal stavko v izobraževanju, še niso prejeli uradnega vladnega odziva ali vabila na pogovore o svojih zahtevah. Ne izključujejo, da se jim 14. februarja lahko pridružijo še drugi deli javnega sektorja.
To so glavne Svizove zahteve, ki jih je podprlo kar 37.186 učiteljev. Če vlada za njih ne bo imela posluha, bodo med stavko 14. februarja osnovne in srednje šole zaprte, v naslednjem koraku pa bi se najbrž delo ustavilo tudi v vrtcih. Kdo bi se jim utegnil pridružiti? Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj tega še noče izdati, ponovno pa je zagotovil, da ima stavka potencial, da bi prerasla v splošno.
V odzivu na njeno napoved so z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport sporočili, da bodo vladi predlagali začetek ločenih pogajanj s Svizom, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa dejal, da se mora do zadeve opredeliti tako koalicija kot tudi socialni partnerji, hkrati pa je opozoril, da vse zahteve po višjih plačah – šolnikov, gasilcev, vojakov, medicinskih sester, uslužbencev Sove – presegajo pol milijarde evrov.
Razlike s primerljivimi
Prav šolniki so najštevilnejša skupina v javnem sektorju. Če bi jim ustregli samo pri dvigu plač za dva plačna razreda, bi to skupaj zneslo več 80 milijonov evrov. V zadnjih 25 letih so izvedli že nekaj stavk in protestov, večina jih je bila povezanih z vrednotenjem dela.
Po Štrukljevih besedah je povprečna plača v izobraževanju 500 evrov bruto nižja od plače zaposlenih v državni upravi na delovnih mestih, za katere je zahtevana enaka izobrazba.
»Kako je mogoče, da je povprečna plača v izobraževanju, ki ima z naskokom najvišjo izobrazbeno strukturo v javnem sektorju – več kot 30.000 jih ima univerzitetno izobrazbo, skoraj pet tisoč je doktorjev znanosti –, nižja od povprečne plače v državni upravi in zdravstvu, ki imata oba precej nižjo izobrazbeno strukturo? Kako je mogoče, da so se plače leta 2016 v državni upravi zvišale za 4,7 odstotka, v zdravstvu za 3,1 odstotka, v izobraževanju pa za le 2,5 odstotka?« se sprašuje Štrukelj.
Več starejših, višje plače
Na očitke o razlikah je minister Koprivnikar odgovarjal že v preteklosti, da je narava in organizacija dela v organih državne uprave drugačna, zaradi česar je tudi struktura delovnih mest drugačna, kot je v vzgoji in izobraževanju.
Učitelji v svoji karieri opravljajo naloge na enem in istem delovnem mestu in v njej napreduje v nazive mentor, svetovalec in svetnik, medtem ko uradnik na svoji poti v organih državne uprave lahko zasede tudi zahtevnejša delovna mesta, na katerih se opravljajo zahtevnejše naloge (svetovalec, višji svetovalec, podsekretar, sekretar), pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. Pri nekaterih poklicnih skupinah, kot so policisti, vojaki, finančni preiskovalci, zahtevajo tudi posebno izurjenost oziroma specializiranost.
»Niti iz podatkov o povprečnem plačnem razredu po plačnih podskupinah ni mogoče sprejemati relevantnih sklepov, saj ti ne upoštevajo pogojev za zasedbo teh delovnih mest. Ne upoštevajo niti tega, da je na nekaterih delovnih mestih več ali manj zaposlenih uslužbencev ali so različne starostne strukture zaposlenih, če upoštevamo, da se z leti delovne dobe tudi povečuje možnost za pridobitev višjih plačnih razredov,« pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
Blizu Grčije in Italije
Analiza plač, ki so jo pripravili v evropski komisiji (poročilo Eurydice) za šolsko leto 2015/2016 kaže, da so slovenski vzgojitelji v enem letu povprečno prejeli 17.460 evrov bruto plače, osnovnošolski učitelji od 23.988 do 24.432 evrov, srednješolski pa 26.376 evrov bruto. Pri vzgojiteljskih plačah nam je najbližje Grčija s 17.926 evri, pri osnovnošolskih Italija z 29.673 do 30.618 evri, pri srednješolskih pa Portugalska z 30.032 evri.
