V zdraviliščih, Alpah in ob morju kljubujejo pandemiji

V turizmu bo v najboljšem primeru prenočitev za tretjino manj, v najslabšem primeru za dve tretjini.

Objavljeno
03. julij 2020 18.30
Posodobljeno
03. julij 2020 21.54
O tem, kako »vroč« je posamezen turistični kraj, največ povedo cene in zasedenost hotelov v njem. FOTO: Jure Eržen/Delo
Piran – Na začetku glavne turistične sezone kaže, da bodo najpomembnejše turistične destinacije izgubile približno polovico turističnega prometa in še več prihodkov (torej za več kot 1,5 milijarde evrov). Kljub temu so na najpomembnejših destinacijah optimistični, saj jim obisk in rezervacije za julij napovedujejo sezono, s kakršno bi lahko (slabo sicer) preživeli najhujšo krizo po osamosvojitvi. V najboljšem primeru bodo imeli za tretjino, v najslabšem pa za dve tretjini manj prenočitev.

Sedanja zasedenost slovenskih zdravilišč je od 60- do 70-odstotna. »V zadnjih dneh je opazno povečano zanimanje (rezervacije) za počitnice v termah. Lani so domači gostje ustvarili 49-odstotkov prenočitev, trenutno predstavljajo 90 odstotkov. Ob junijskem prazniku je bilo več zdravilišč polno zasedenih, povpraševanje za poletne dni pa je najintenzivnejše v apartmajih in kampih. Kar 30 odstotkov vseh domačih rezervacij je spodbujenih s turističnimi boni. Negotovost zaradi pandemije je v teh dneh zelo velika. Zdravilišča za poletna dva meseca napovedujejo različno zasedenost – od 50-odstotne v primerjavi z lani do povsem enake kot lani poleti,« pojasnjuje direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer.

Turizem bo izgubil najmanj 1,5 milijarde evrov, kljub temu vlada optimizem.
 


V Portorožu so bili hoteli prejšnji konec tedna skoraj stoodstotno zasedeni, plaže so bile polne. »Gostje vse težje dobijo proste apartmaje za poletje. Glede na sedanje razmere bi poleti v kraju lahko ustvarili celo 80 odstotkov lanskih prenočitev, na letni ravni pa okoli 50 odstotkov vseh prenočitev. Opažamo pozitivne učinke zaradi bonov. Ocenjujem, da bi ob morju domači turisti lahko unovčili največ bonov. Vse to seveda ob predpostavki, da že jutrišnji dan ne prinese drastičnih sprememb na mejah. Še vedno računamo tudi na nekaj tujih gostov, ne več 80-odstotni delež, ampak najmanj pol ali dve tretjini manj kot do zdaj,« meni direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel.

image
Infografika: Delo 

 

Ne bodo zniževali cen


Direktor Turizma Bohinj in koordinator skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus je ocenil, da bodo v desetih občinah, v katerih so lani ustvarili 4,1 milijona prenočitev, letos v vsem letu imeli polovico ali v najboljšem primeru 60 odstotkov lanskega prometa: »Poletni meseci zdaj kažejo dobro. Do konca junija smo ustvarili vsi skupaj za okoli 40 odstotkov prenočitev, rezervacije za julij dobro kažejo, vendar s strahom spremljamo drugi val pandemije. Dogovorili smo se, da nikakor ne bomo zniževali cen. Podpiramo odprtje za prihode gostov iz Belgije in Nizozemske, toda zdaj imamo nove omejitve za Čehe in Francoze. Državi predlagamo, da podaljša možnost unovčevanja bonov najmanj do pomladi leta 2021. Veliko stavimo na lepote Triglavskega narodnega parka in na to, da v njem živi 90.000 domačinov, da prostor turistom omogoča rekreacijo na primerni razdalji.«
 

»Država naj poskrbi za predvidljivejše poslovno okolje«


Veliko bolj pesimistična glede možnega letošnjega turističnega izkupička je izredna profesorica s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Maja Uran Maravić, ki je ocenila, da je slovenski turizem v prvi polovici leta dosegel le desetino lanskega števila prenočitev. Do konca leta pa naj bi po njenih ocenah dosegli največ eno tretjino lanskega prometa. Najbolj so izpostavljene mestne občine in tiste destinacije, ki so odvisne večinoma od turistov z oddaljenih trgov. To so predvsem Ljubljana, Postojna, Bled, a tudi Kranj, Maribor, Nova Gorica, Radovljica. Prizadeta sta kongresni in igralniški turizem, potniških križark v Kopru ni ...

Dobre napovedi za poletje v glavnih turističnih krajih.


»Sploh ne morem biti optimistična, če upoštevam, da domači gostje nikakor ne morejo rešiti, denimo, ljubljanskega turizma, da turistični boni pomagajo samo 27 odstotkom vsega turističnega gospodarstva. Računam, da Slovenci iz različnih razlogov ne bodo unovčili približno 40 odstotkov bonov. Poleg tega slovenski gost dnevno porabi povprečno vsega 39 evrov, tuji pa 144 evrov, to je 3,5-krat manj. To pomeni, da bo turistični finančni izkupiček precej manjši in nikakor ne bo polovičen. Okoli 50 odstotkov turističnih podjetij te krize ne bo preživelo. Ana Roš ima zato prav, ko od države zahteva jasnejši in bolj sistematičen državni načrt reševanja panoge oziroma predvidljivejše poslovno okolje, sicer se bo turizmu še slabše godilo. Glede na to, da vsi boni ne bodo unovčeni, bi vlada del tega potenciala lahko preusmerila v pomoč za kritje stroškov vseh zaposlenih v turizmu. Ta strošek na letni ravni ni večji od dvesto milijonov evrov, zato bo država morala konkretneje pomagati pri subvencioniranju vseh nadomestil in čakanju na delo. Nekako bi morali skrbeti tudi za sezonske delavce, sicer bomo do prihodnjega leta izgubili še tiste, ki jih imamo. V Nemčiji so, denimo, znižali DDV za gostinstvo na sedemodstotno stopnjo,« pojasnjuje Maja Uran Maravić.

image
Izola in Koper sta zaspala pri urejanju štiri kilometre dolge obale med mestoma. FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Obalne občine ne skrbijo dovolj za dnevne goste


Zaradi več dnevnih domačih gostov so se v najbolj priljubljenih turističnih krajih pojavile dodatne skrbi. To je še najbolj očitno v piranski občini, kjer so dnevnih gostov sicer veseli gostinci in trgovci, manj pa so jih veseli hotelirji in upravitelji plaž, ker dnevni gostje zasedajo površine, namenjene finančno pomembnejšim stacionarnim gostom. V piranski občini se organiziranemu upravljanju dnevnih gostov niso tako posvetili kot v Bohinju. Kot nam je tam povedal Klemen Langus, so zaradi velikega pritiska na obisk jezera na parkiriščih ob jezeru začeli računati parkiranje po tri evre za uro. Hkrati so poskrbeli za več parkirišč, ki so nekoliko oddaljena, in za brezplačen prevoz do jezera. Parkiranje na parkirišču pod nekdanjim smučiščem Kobla je brezplačno. Tudi sicer so uredili več avtobusnih povezav z jezerom in nekaterimi drugimi kraji v okolici Bohinja (na Pokljuko, Vogar, do Ukanca, na planino Blato ...), s čimer spodbujajo manjše obremenjevanje okolja in selekcijo pri dostopu do jezera. Še letos bi radi pripravili oceno in določili še dopustno število dnevnih obiskovalcev Bohinjskega jezera.

Ob morju o bolj sistematičnem spremljanju in vodenju dnevnih gostov še niso razmišljali ali poiskali rešitev, zato se zdaj spopadajo z vse večjimi problemi, v času poletnih konic je na več koncih nastala zmeda. Pred tremi leti sta izolska in koprska občina dobili v upravljanje štiri kilometre dolg priobalni pas (nekdanje obalne ceste), vendar so do zdaj uredili vse premalo te obale in postavili premalo tiste infrastrukture, ki bi več možnosti za kopanje ponujala tudi enodnevnim turistom.