V zemljo 500 kilometrov srednjenapetostnih vodov

S Postojno in Pivko jo je v žledolomu najbolj skupilo električno omrežje Elektra Primorske, po metodologiji znaša škoda kar 18,8 milijona evrov. Sanacija bo trajala vse leto in še dlje, operativni načrt trajne obnove omrežja bodo pripravili konec meseca. Po okvirnem načrtu bodo pod zemljo po novem pospravili 30 kilometrov srednjenapetostnih vodov.

»Okvare na omrežju še odpravljamo, zato dokončne ocene škode še ni. Vemo pa, da zagotovo presega 20 milijonov evrov. Ker pri sanaciji omrežja sledimo trajnim rešitvam, s katerimi bomo zmanjšali vpliv vremenskih razmer na omrežje, bomo na nekaterih odsekih vode vkopali v zemljo. Tako bo po novem približno dodatnih sto kilometrov omrežja izvedenega v kablovodih, s čimer se bo delež kabelskega omrežja na srednjenapetostni ravni povečal s 33 na 35 odstotkov,« pravijo v Elektru Ljubljana, ki bo za elektromontažna dela uporabil lastno znanje in zaposlene.

V Elektru Ljubljana ne podpirajo dviga omrežnine, da bi ta zagotavljala dovolj velik priliv za razvojno obnovo omrežja. »Brez pomoči lastnika (države) pa bo sanacija omrežja trajala bistveno dlje, kot bi sicer. Zato od lastnika pričakujemo, da bo dobiček iz let 2013 in 2014 pustil nerazporejen, tako da ga bomo lahko uporabili za sanacijo omrežja,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Na kablih najnižja škoda

Škoda na omrežju Elektra Gorenjska znaša 2.572.735 evrov. »Elektro Gorenjska je v času žledoloma namenil 1,2 milijona evrov za začasno sanacijo omrežja, pogosto z improvizacijo in uporabo starega materiala. Za dokončno sanacijo omrežja, na nekaterih delih s kablitvijo, bomo morali investirati še dodatnih 2,6 milijona evrov,« pravijo v Elektru Gorenjska, ki ima že 60 odstotkov omrežja pod zemljo. »Strateški cilj Elektra Gorenjska je, da čim več omrežja poteka pod zemljo, kar zmanjšuje možnosti poškodb zaradi vremenskih vplivov. Žledolom je na Gorenjskem popolnoma uničil med 10 in 15 kilometrov daljnovodov, ki jih bomo nadomestili z gradnjo omrežja pod zemljo,« dodajajo v Elektru Gorenjska.

V Elektru Celje znaša višina škode na gradbenih inženirskih objektih 10.884.000 evrov. Za petino škode bodo zadostovale odškodnine oziroma zavarovalnine, 40 odstotkov denarja bodo zagotovili sami iz kapitalskih rezerv, za 40 odstotkov denarja pa bodo najeli dolgoročna posojila. »Usmeritev vodstva Elektro Celje je, da se približno 60 odstotkov poškodovanih nadzemnih vodov nadomesti s podzemnim kablom. To pomeni kabliranje 140 kilometrov srednjenapetostnih daljnovodov,« pravijo v Elektru Celje.

Varnost ni poceni

Vremenska ujma je delno ali v celoti poškodovala 447 kilometrov nadzemnega omrežja Elektra Maribor. Intervencijski stroški znašajo 1,67 milijona evrov, ocenjena škoda za sanacijo srednje- in nizkonapetostnega omrežja, za katero bo potrebno leto in več, pa znaša približno 12 milijonov evrov. Za letos načrtujejo, da bi bilo 44 odstotkov omrežja v zemlji. Kabliranje vseh vodov bi Elektro Maribor stalo približno 400 milijonov evrov.

Eles je že izbral izvajalce za zamenjavo stebrov prenosnega omrežja, ki bodo po novem prenesli večje obremenitve. Škoda znaša 12 milijonov evrov, daljnovodi pa bodo obnovljeni do konca maja. Za sanacijo 400- in 220-kilovoltnega prenosnega omrežja je bil izbran konzorcij Dalekovod Ljubljana in Dalekovod Zagreb, za 110-kilovoltnega omrežja pa Elektroservisi. Kabliranje vsega prenosnega omrežja bi stalo 15 milijard evrov. Borut Tavčar