V življenje pomagali že 630 mladim

Mladi v programu Pum-o pridobijo delovne navade in spoznajo, da zmorejo. Lažje do zaposlitve.

Objavljeno
14. februar 2018 23.40
Blaž Račič
Blaž Račič
Radovljica – Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o) je številnim mladim pomagalo poiskati pot v življenje. V Radovljici ga izvajajo že 18 let, v tem obdobju se ga je udeležilo 630 mladih. Ob prestopu praga polnoletnosti so včeraj praznovali z željo po stabilnejšem viru financiranja.

Projektno učenje mlajših odraslih, ki se od leta 2016 skrajšano imenuje Pum-o, ponuja pomoč mladim v »zgubljenih letih«, pravi Mitja Dolinar, ki je radovljiški takrat še Pum zaradi odvisnosti od drog obiskoval pred 17 leti. »Zagotovil mi je varnost, dobil sem učno pomoč in podporo na poti do osebnega in strokovnega uspeha,« se spominja Dolinar, ki pravi, da se je naučil tudi vztrajnosti. Zdaj končuje študij psihosocialne pomoči. »Pum je super program za pomoč mladim ter za spodbujanje reševanja problemov,« pove.

Po štirih mesecih v programu, v katerem mladi praviloma lahko sodelujejo eno leto, Nina Čater iz Kranja pravi, da je v Pum-o »veliko bolje kot v šoli, kjer moraš ves dan sedeti pri miru. Tukaj si bolj sproščen in svoboden,« pojasni najstnica, ena od 21 udeleženk letošnjega Pum-o v Radovljici, ki zdaj srednješolske obveznosti opravlja z izpiti in si po koncu srednje šole želi študirati. »Sodelovanje v Pum-o me je spravilo gor, bolj sem samozavestna in naučim se več kot v šoli.« »Na srednji šoli v Kranju mi ni šlo,« se spominja Žan Gorjanc iz Kranja, ki je uporabne izkušnje in znanje nabiral tudi na mednarodni izmenjavi v okviru evropske prostovoljne službe. Pravi, da mu bodo zelo koristile v življenju.

Prihajajo vse mlajši

V Pum-o pridejo mladi, stari od 15 do 25 let, ki so opustili redno šolanje in niso zaposleni. »Veliko jih ima težave zaradi razmer v družini, nasilja, alkoholizma, tudi spolnih zlorab,« pravi Nastja Merc, vodja Pum-o v Radovljici. »Težave velikokrat rešujejo neustrezno, tudi z zlorabo drog in alkohola. Nekateri zaidejo v kriminal, drugim se razvijejo težave v duševnem zdravju, kot so depresija, motnje prehranjevanja, samopoškodovanje. Zato so pogovori zelo pomembni, da skupaj z njimi poiščemo rešitve in jih tudi napotimo v ustrezne oblike pomoči,« pravi Merčeva.

V Pum-o prihajajo čedalje mlajši, tudi 14-letniki. Pogosto se zatekajo v virtualni svet in so zato manj povezani med sabo, o spremembah, ki zaznamujejo današnje mlade v primerjavi z njihovimi predhodniki v programu, ugotavlja Jasmina Šubic, nekdanja mentorica v radovljiškem Pum-o. Poudarja, da v mladih poiščejo področja, na katerih so uspešni, in jih nato razvijajo. Pri tem pridobijo delovne navade, spoznajo, da zmorejo, izboljšata se jim samozavest in samopodoba in se nato lažje zaposlijo. Ob ugodnih gospodarskih razmerah v zadnjem času tudi pumovci lažje najdejo zaposlitev. Od dvajsetih je to lani uspelo osmim.

Tri četrtine jih nadaljuje šolanje ali se zaposlijo

Program Pum-o izvajajo še v Slovenj Gradcu, Mariboru, Ajdovščini, Kopru, Novem Mestu, Celju, Zagorju, Tolminu, Murski Soboti, Ljubljani in Škofji Loki. Iz zadnje evalvacije Andragoškega centra Slovenije, kjer so ga zasnovali, izhaja, da so mladim najbolj všeč drugačen način dela kot v šoli, jasna pravila, individualni pogovori o problemih in vloga mentorja. Kar 74 odstotkov jih nadaljuje šolanje ali se jih zaposli, pove Mateja Rozman Amon, direktorica Ljudske univerze Radovljica, v okviru katere poteka program Pum-o.

Potem ko je bilo financiranje projekta zaradi nestabilnih državnih virov (projekt finančno podpirajo tudi občine) večkrat prekinjeno – leta 2016 so bili izvajalci programa po vsej Sloveniji zaradi osemmesečnega mečkanja ministrstva za delo pri zagotavljanju denarja tik pred ukinitvijo programa – Rozman Amonova upa, da po 20 ali več letih delovanja ne »bodo več samo projekt, ampak se bo našlo mesto za program v proračunu in redno, neprekinjeno financiranje«.