Tiskane izdaje
Kot so zapisali na spletni strani fakultete, je dogodek naslavljal mlade (dijake in študente), ki se s »fake news« srečujejo vsak dan, pogosto nezavedno. Čeprav lažne novice niso nobena novost in so neločljivo povezane s človeško zgodovino, je danes, v dobi množičnih medijev, ki nas spremljajo na vsakem koraku, resnico od neresnice še posebno težko ločiti. Na FDV so se zato odločili, da se bodo proti lažem »borili« z ozaveščanjem. Predavatelji so se osredotočili na značilnosti in razsežnosti lažnih novic ter skupaj z udeleženci problematizirali konstrukcijo »fake news« in njihov vpliv na svet.
Fake news v funkciji resnice
Sklepno dejanje dogodka je bila okrogla miza »Lažne novice - med lažmi in novinarstvom«, kjer so z moderatorjem doc. dr. Igorjem Vobičem debatirali Ali Žerdin (Delo), Jure Trampuš (Mladina), Kristina Božič (Večer), Tanja Lesničar Pučko (Dnevnik) in profesor FDV in kolumnist Mladine Vlado Miheljak.
Z leve: Ali Žerdin, Kristina Božič, Jure Trampuš, Igor Vobič, Tanja lešničar Pučko in Vlado Miheljak. Foto: Jože Suhadolnik
Govorniki so v uvodu opredelili razliko med resnico in lažno novico, pri tem pa so poudarili, da vsaka novica z netočnimi ali nepravilnimi informacijami še ni »fake news«, niti ni »fake news« satira. »Fake news« so naklepne laži, lansirajo jih profesionalci, njihova distribucija je vselej nekemu v interesu. Ker so lažne novice dandanes vseprisotne, je po besedah Tanje Lesničar Pučko v poplavi informacij treba vzeti v zakup njihovo morebitno lažnost. A če je vse, kot pravi Vlado Miheljak, družbeni konstrukt, potem je tudi lansiran lažni fakt pogosto v isti funkciji kot resnica, saj se »z resnico lahko lažemo, z lažjo pa lahko povemo resnico«.
Ker se v današnjem času lažne novice bliskovito razširijo po družabnih omrežij, ki, kot je poudaril Ali Žerdin, niso regulirana enako kot klasični mediji, je nujen dvom. Ključno je, da dvomita oba, tako bralec kot novinar, ki se mora po mnenju Kristine Božič nenehno čuditi in iskati informacije po različnih kanalih. Zagotovo pa ne samo na priljubljenem googlu, saj ta, kot je opozorila, med drugim pogosto umika satirične vsebine, ki jih prepozna kot sovražni govor.
Trumpovi največji lažnivci
Dogodki, ki naslavljajo problematiko »fake news«, so ključni in poučni, saj udeležencem pomagajo bolje razumeti človeški vsakdanjik, realnost, ki je ponavadi subjektivna, sestavljena iz izmuzljivih dejstev. Pomagajo nam misliti o dejanjih, kot je, denimo, sredina podelitev tako imenovanih »fake news awards«, nagrad ameriškega predsednika Donalda Trumpa medijem in novinarjem, ki po njegovem mnenju širijo največje neresnice. Jure Trampuš je danes poudaril, da so nagrade kontradiktorne predvsem zato, ker je njihov podeljevalec - Trump - vzrok, da se danes tako intenzivno pogovarjamo o lažnih novicah. Morda pa je prav zato seznam naletel na tako velik odziv javnosti - po poročanju medijev se je spletna stran republikanske stranke, kjer je bil objavljen, zaradi prevelikega obiska ob razglasitvi sesula.
Ker so po Trumpovem mnenju lažnivi »sovražniki ameriškega ljudstva« skorajda vsi (ameriški) mediji z izjemo Fox News, je eden od nominirancev, voditelj satirične oddaje na televiziji CBS Stephen Colbert, komentiral, da človeka »nič ne naredi bolj verodostojnega kot to, da ga Donald Trump označi za lažnivca«. Colbert se ni uvrstil med prvih deset »lažnivcev«, so pa na njej, med drugim, novinarji in sodelavci CNN, CBC, Washington Posta in New York Timesa.
