Tiskane izdaje
V prekmurski vasici Žižki raste spomenik rojaku in utemeljitelju ljubljanske šole psihoanalize Slavoju Žižku. V svetu krajevne skupnosti pa še vedno poteka živahna polemika, katero knjigo naj položijo v roke najslavnejšemu slovenskemu filozofu.
Svet Krajevne skupnosti Žižki, prekmurske vasi, v kateri po podatkih zadnjega popisa prebivalstva živi malo manj kot 600 ljudi, je z veliko večino podprl predlog, da leta 2019, ob 70. obletnici rojstva velikega rojaka, v osrednjem vaškem krožišču postavijo bronast spomenik Slavoju Žižku. Čeprav je prebivalstvo Žižkov pretežno konservativno katoliško usmerjeno, je utemeljitev, da bi postavitev spomenika veliko pripomogla k večji prepoznavnosti kraja, prepričala člane sveta krajevne skupnosti. »Slavoja Žižka moramo vrniti v Žižke,« je ob tem podčrtal odbornik Štefan Prša in opozoril na krivico, ki so jo povzročili enciklopedisti, ki še vedno napačno trdijo, da je bil Slavoj Žižek rojen v Ljubljani. »Zgodovinska dejstva so jasna, matične knjige so na naši strani. Hkrati pa tudi etimologija priimka Žižek jasno govori, da filozof izvira iz Žižkov.«
Poslanec državnega zbora Jože Horvat, prav tako iz Žižkov, je med razpravo v vaškem kulturnem domu, kjer je zasedal svet krajevne skupnosti, poudaril, da se z Žižkovimi filozofskimi analizami in političnimi pogledi kot član Nove Slovenije sicer ne strinja, da pa je pripravljen interes kraja postaviti pred lastne pomisleke. »V Prekmurje prihaja vedno več tujih turistov, zlasti Angleži so pogosto opaženi na Goričkem. S postavitvijo spomenika Slavoju Žižku bi lahko vse, ki prihajajo na Goričko in tudi v Moravske Toplice, pritegnili še v Žižke. Ne pozabimo, da nemški Trier, rojstni kraj Karla Marxa, vsako leto obišče več kot sto tisoč turistov iz Kitajske in množica drugih. Ni naša ambicija, da bi Žižku postavili šest metrov visok spomenik, kot to počnejo v Trierju, temveč mora spomenik kazati skromnost prekmurskega človeka, zato bo spomenik postavljen v naravni velikosti.« Horvat pa je ob tem dopustil možnost, da bi čez stoletje rojaku Žižku postavili še večji spomenik. Luka Lunec, lokalni voditelj Združene levice, ki je v devetdesetih letih pripadal trdemu prekmurskemu jedru Liberalne demokracije, je na seji sveta krajevne skupnosti vztrajal, da bi morali Žižku že zdaj postaviti najmanj šestmetrski spomenik. »Strinjam se, da je prekmurski človek po značaju skromen. Vendar skromnost izkazujemo tudi s tem, da priznamo veličino pomembnemu drugemu. In v Žižkovem primeru bi to veličino morali priznati.« Jožef Horvat iz socialnih demokratov (ki ga ne gre zamenjati z Jožetom Horvatom iz NSi) pa je Lunčevemu stališču oporekal s podatkom, da ljubljanski spomenik Edvardu Kardelju ni bistveno večji od naravne velikosti, zato Žižek ne more biti večji od Kardelja.
Enodušno stališče sveta krajevne skupnosti je zmotil le predsednik vaškega odbora SDS Štefan Žižek, ki je trdil, da dokumentacija, s katero razpolaga, kaže na dvomljivo obnašanje Slavoja Žižka v času domovinske vojne, ob zahtevi predsednika lokalnega odbora SLS Antona Horvata, naj dokaze predloži, da je odgovoril, da tega ne namerava storiti, je pa mogoče dvomljivo Žižkovo vedenje rekonstruirati tudi iz javno dostopnih virov.
Svet krajevne skupnosti je bil najbolj polemičen ob vprašanju, katero knjigo naj kiparka Irena Brunec, ki ji bodo zaupali izvedbo projekta, Žižku položi v roke. Sredinski del sveta krajevne skupnosti je vztrajal, da mora bronasti Žižek v rokah držati Katekizem, ki ga je napisal prekmurski teolog Štefan Kuzmič, češ da gre za kulturno ozadje celotne prekmurske kulture. Katoliško usmerjeni del sveta krajevne skupnosti je nasprotoval ideji, da bi Žižku v roke položili delo protestantskega teologa. Na levici pa so prepričani, da bi moral njihov rojak v rokah držati knjigo Hegel in nezavedno, temeljni tekst Slavija Žižka iz prvega obdobja njegove znanstvene kariere. Za komentar, kako gleda na odločitev prekmurskih rojakov, smo prosili tudi Slavoja Žižka. Izvedeli pa smo, da je zdaj službeno zadržan, ker predava v tujini, zato se na elektronsko pošto ne odziva.
