Vandalizem v prestolnici: najhujši »sovražnik« so poštni nabiralniki

Ljubljana - V obdobju, ki so ga obravnavali na občini - med prvim oktobrom 2007 ter lanskim decembrom -, so mestni uradniki zabeležili 524 prijav vandalizma, škode pa je bilo skupaj za malo več kot 200.000 evrov. Med najdražje spadajo zažigi smetnjakov, poškodbe pročelij in uničevanje kljuk, ključavnic, rolet, polic in podobnega. Podrobnih podatkov o stroških zaradi znašanja nad opremo v parkih in uničevanja drugih javnih naprav nimajo, ocenjujejo pa, da gre za ta namen približno 50.000 evrov občinskega denarja. Uničevanje rož in dreves povzroči za približno 10.000 evrov škode.

Nadzor nad vandali izvajajo mestni redarji, čeprav zadeve pogosto predajo policiji. Pooblastila za ukrepanje so dobili šele predlani, lani pa so pooblastila za nadziranje stanja javnega reda in miru uporabili 81-krat, zdaj delujejo tudi ponoči. Največkrat je šlo za nedostojno vedenje do uradne osebe, neupoštevanje zakonitih odredb in nedostojno vedenje na javnih krajih. Ukvarjali so se tudi z nedovoljenim kampiranjem in beračenjem. Na vprašanje o škodi in njeni ceni na nekaterih točkah, kjer so v preteklosti divjali objestneži, so nam na MOL odgovorili, da so v Tivoliju v treh letih zaznali uničevanje dvanajstkrat, škode je bilo za približno 4200 evrov. Na Žalah so se z vandalizmom ukvarjali osemkrat, škode pa je bilo za 1500 evrov.

Na Policijski upravi Ljubljana pa so zapisali, da se objestneži pogosteje lotijo javne kot zasebne lastnine, največ se lotevajo uničevanja znakov, tabel in napisov, razbijajo pa tudi okna, mečejo kamenje na mimo vozeča vozila, trgajo žice javnih telefonov ter jih v celoti uničujejo, teptajo cvetlične grede, razbijajo spomenike, luknjajo avtomobilske pnevmatike ter uničujejo poštne nabiralnike. Omenjeno početje se kaznuje po kazenskem zakoniku in zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Policisti ugotavljajo, da si dajejo duška predvsem mlajši, največ uničevanja pa se pojavlja ponoči, ob vikendih in športnih prireditvah, ko med vandalsko vedenje spada tako kričanje kot pretepanje in uničevanje premoženja. Policisti delujejo represivno, tovrstno početje pa poskušajo preprečevati tudi s preventivo - predavanji v šolah. Izpostavljeni so predvsem javno dostopni kraji, posebnih »žarišč« pa v glavnem mestu ni.