Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustavno sodišče bo na današnji seji obravnavalo 25 ustavnih pritožb, ki jih je proti sklepom slovenskih sodišč vložila Ljubljanska banka (LB).
Razsodbe danes še ni pričakovati.
Vrhovno sodišče je namreč letos potrdilo odločitve višjega sodišča in ljubljanskega okrožnega sodišča, da je Ljubljanska banka, d. d., odgovorna za poslovanje svoje zagrebške in sarajevske filiale, zato mora komitentom vrniti devizna sredstva, ki jih je ta deponirala v podružnici bank pred 27 leti. Za ta sredstva mora po sklepu sodišča jamčiti matična banka. Gre za vsote od nekaj do več deset tisoč nekdanjih nemških mark.
V LB se s sklepi sodišč ne strinjajo. Menijo namreč, da so bile banki kršene ustavno zagotovljene pravice, v prvi vrsti do lastnine in do enakega varstva pravic, izhaja iz ene od ustavnih pritožb.
Nasprotujejo mnenju sodišč, ki pravi, da sta bili banki v Zagrebu in Sarajevu tudi de facto podružnici, saj za to zadostuje že vpis v sodni register. V ustavni pritožbi pa LB poudarja, da banki v Zagrebu in Sarajevu pravzaprav nista bili nikoli dokončno preoblikovani v podružnici LB, ampak je šlo zgolj za formalno preimenovanje in vpis v sodni register, medtem ko LB zaradi razpada SFRJ ni nikoli prevzela njune aktive in pasive, predvsem pa da devizne vloge iz teh podružnic niso bile nikoli prenesene na LB, ampak v skladu s tedanjo zakonodajo deponirane pri Narodni banki Jugoslavije oziroma tedanji centralni banki.
Kot v eni od ustavnih pritožb opozarjajo v LB, je »obravnava na podlagi današnjega razumevanja in ureditve tovrstnih vprašanj brez ustrezne analize dejanskih okoliščin, pomena razpada SFRJ za relevantna razmerja in specifike takratne pravne ureditve (...) v nasprotju z osnovnimi načeli pravne države«.
Pritožbe LB sicer nimajo neposredne povezave z zadnjo odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je Sloveniji in Srbiji naložilo, da morata v letu dni najti sistemsko rešitev za izplačilo vseh še nepoplačanih varčevalcev v nekdanji LB oziroma Investbanki.
Poleg tega, da je ta sodba uperjena proti Sloveniji kot državi, in ne proti banki kot taki, je LB svojo zadnjo ustavno pritožbo vložila maja letos, medtem ko je sodišče v Strasbourgu svojo razsodbo razglasilo 16. julija. Bo pa zelo verjetno ta sodba vplivala tudi na odločanje slovenskih ustavnih sodnikov.
