Varuh človekovih pravic za spremembo zakona o arhivih

Člani komisije DZ za človekove pravice so se danes seznanili z mnenjem varuha človekovih pravic glede omejevanja dostopa do arhivskega gradiva. Varuh meni, da je zakon o varstvu arhivskega gradiva treba spremeniti. Poslanec SDS Vinko Gorenak pravi, da je varuh s takšnim mnenjem dal "gnojno bulo na svojo institucijo". Razprava se nadaljuje v petek.

Objavljeno
03. februar 2011 12.14
Ti. Kr., delo.si
Ti. Kr., delo.si
Ljubljana - Varuh meni, da je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih treba spremeniti, saj bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do kršenja človekovih pravic posameznikov, je v današnjem nadaljevanju nujne seje komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki je bila sklicana na zahtevo poslancev SDS, predstavil namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek. Tako se v poročilu niso ukvarjali s političnimi vidiki zapiranja arhivov, niti s konkretnimi arhivi, ampak z arhivi kot celoto, za mnenje pa jih je zaprosila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), po poročanju STA pravi Rovšek.

Vinko Gorenak pa ocenjuje, da je varuh s takšnim mnenjem dal "gnojno bulo na svojo institucijo". "Niste se postavili na stran zaščitnika, ampak kršitelja človekovih pravic," meni poslanec SDS.

Direktor Arhiva RS Dragan Matić zavrača trditve nekaterih gostov na sredini seji komisije, da je bil zakon o varstvu arhivskega gradiva v veljavi pet let in ni povzročal težav v tem času. Poudarja, da zakon vse od spremembe v letu 2006, s katero so popolnoma odprli gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), pa do leta 2009 "ni bil konzumiran, zato prej tudi ni prišlo do težav".

Matić poudarja, da "noben ne želi ščititi klavcev", pač pa da se z novelo zakona želi zaščiti male ljudi in patriote. Odzval se je tudi na očitke, da je s prekinitvijo postopka zahteve publicista Igorja Omerze za vpogled v nekatera gradiva SDV, ravnal protipravno. Matić meni, da so na Arhivu RS spoštovali pravni red. Pojasnjuje, da so na Arhivu RS izdali sklep o prekinitvi postopka odločanja o zahtevi za vpogled v dokumente, odločba pa še ni izdana. Tako po njegovih besedah postopek odločanja o zahtevi še vedno traja, samo prekinjen je. Sicer pa se lahko Omerza pritoži na sklep o prekinitvi, je dejal. Slepo izvrševanje zakona pa bi po njegovih besedah lahko pripeljalo do nepopravljivih posledic, piše STA.

Nepovezani poslanec Andrej Magajna poudarja, da za prekinitev upravnega postopka ni dovolj samo sum v neustavnost zakona. Kot pravi, lahko samo upravno sodišče prekine postopek, in to le v primeru, če je medtem sprožen postopek za presojo ustavnosti zakona.

Poslanec SD Samo Bevk opozarja, da se je že prejšnja vlada zavedala občutljivosti podatkov v arhivih nekdanje SDV. Vendar pa se vlada Janeza Janše te dileme ni lotila z zakonom, ampak uredbo, s katero je "razveljavila ta člen, ki zelo liberalno odpira arhive". Poudarja, da je pri prejšnji spremembi zakona leta 2006 Sova opozarjala, da tako odprta ureditev, ni ustrezna. "Stroka je opozarjala, politika pa ni prisluhnila," poudarja poslanec SD, poroča STA.

Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je Bevkove trditve zavrnila. Pojasnjuje, da je prejšnja vlada z omenjeno uredbo leta 2007 hotela odpraviti nezakonito stanje, ko Sova kljub zakonskim določilom ni predala gradiva nekdanje SDV Arhivu RS. Tako je podzakonski akt po njenih trditvah urejal predajanje gradiva, ne pa odprtost gradiva za javnost.

Bevk odgovarja, da je prejšnja oblast na podlagi te uredbe določeno gradivo v arhivu označevala kot tajno.

Predsednica komisije Eva Irgl je tudi danes sejo zaradi nadaljevanja seje DZ prekinila, razpravo bodo nadaljevali v petek zjutraj.