Tiskane izdaje
Ljubljana – Informacijski pooblaščenec je prejel prijave domnevnih kršitev varstva osebnih podatkov v preiskavi urada za varstvo konkurence (UVK), ki preverja ali Pro Plus zlorablja prevladujoči položaj na trgu. UVK je med preiskavo v poslovnih prostorih Pro Plus namreč zasegel elektronsko korespondenco, s čimer naj bi kršil komunikacijsko zasebnost posameznikov. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar inšpekcijskega nadzora ne komentira, ker še teče, direktor UVK Damjan Matičič pa ne izključuje niti tožbe. Kot smo poročali avgusta, je UVK sprožil postopek proti Pro Plusu na podlagi dveh prijav domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu, ki sta ju poslali RTV Slovenija in TV3. V začetku avgusta so pooblaščene osebe urada opravile preiskavo poslovnih prostorov Pro Plus, med katero so zasegle tudi elektronsko poslovno korespondenco. Družba Pro Plus je informacijskega pooblaščenca sprva zaprosila za mnenje o tem, ali UVK lahko zaseže elektronska sporočila tretjih oseb, ali bi družba z izročitvijo te e-pošte kršila njihove pravice in ali bi s tem kršila tudi pravice tistih, ki v podjetju niso zaposleni, a uporabljajo elektronski naslov podjetja.
Pooblaščenka Pirc Musarjeva je nato v neobvezujočem mnenju med drugim zapisala, da široka zakonska pooblastila UVK ne dopuščajo posegati v »vsebino elektronskih sporočil, pri katerih posamezniki razumno pričakujejo zasebnost«.
Toda Pro Plus je v drugem koraku sprožil še postopek pri informacijskemu pooblaščencu zaradi domnevne kršitve varstva osebnih podatkov s strani varuha konkurence, kar lahko pomeni, da bo preiskava UVK (pro)padla. Če bi informacijski pooblaščenec denimo presodil, da je urad z zasegom e-pošte posegel v komunikacijsko zasebnost, bi moral UVK tako pridobljene dokaze izločiti iz preiskave. To bi bilo najverjetneje usodno za preiskavo varuha konkurence, saj je po naših informacijah prav poslovna korespondenca potencialno obremenjujoča za Pro Plus, ker naj bi med drugim vsebovala dogovarjanje z enim od velikih zakupnikov medijskega prostora.
Med zakonom in ustavo
Spomnimo, da je UVK leta 2008 iz podobnih razlogov 'izgubil' e-poštne dokaze v preiskavi kartelnega dogovarjanja trgovcev. Sklepati gre, da so v primeru Pro Plusa tudi zato najprej pridobili privolitve tistih zaposlenih pri Pro Plusu, katerih korespondenco so zasegli. Vendar ni nujno, da bo to zadostovalo. UVK po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence sicer lahko pregleduje tudi poslovno korespondenco, pri čemer pa je tajnost vseh vrst občil ustavno zagotovljena, in prav tu najverjetneje tiči kleč zadeve.
Matičič je prepričan, da UVK vsekakor ima ustrezna zakonska pooblastila za zaseg e-pošte, prav tako je zagotovil, da so že pred zasegom pridobili soglasja zaposlenih oziroma imetnikov posameznih e-naslovov. Strinjal se je, da bi inšpekcijski postopek lahko privedel do izločitve »nekaterih dokazov, ki so ključnega pomena za dokazovanje kršitev konkurenčno-pravnih pravil«. Če bi prišlo do izločitve dokazov, bi to po njegovem »lahko pomenilo neizpolnjevanje pogodbe o EU, v kateri se je vsaka članica zavezala učinkovito odkrivati in preganjati tovrstne kršitelje«. UVK bo, če bo potrebno, na upravnem sodišču izpodbijal negativno odločbo informacijskega pooblaščenca, najbrž pa bodo o tem obvestili tudi Evropsko komisijo. Menijo namreč, da bi taka odločba pooblaščenca UVK zdaj in v bodoče »preprečevala učinkovito odkrivanje kartelov in zlorab prevladujočega položaja«.
Informacijska pooblaščenka zadeve ni želela komentirati, dokler inšpekcijski postopek ni zaključen. Odzvala se je le na neuradne informacije, da naj bi UVK zahteval njeno izločitev iz postopka, ker je bila pred leti zaposlena na Pro Plusu. Pirc Musarjevi se ta zahteva zdi »neumestna«, tako ali tako pa nadzor, je poudarila, vodi državni nadzornik, ne ona sama.
