Varuhinja opozarja na stanovanjsko problematiko

Ljubljana – Večina priporočil s področja stanovanjske problematike, ki jih je varuhinja človekovih pravic lani posredovala vladi, je ostala neuresničena. Nerešena vprašanja so zato podobna lanskim. Številne pobude, ki jih je prejela, so povezane s socialno stisko državljanov.

Zakon o lokalni samoupravi in stanovanjski zakon nalagata občinam, da stanovanjske potrebe socialno ogroženih ljudi začasno rešujejo z nastanitvijo v bivalne enote. Deložacije se namreč vrstijo, saj je ekonomska moč, ki je temelj za ureditev stanovanjskih razmerij, čedalje manjša. S tem pa tudi neodvisnost ljudi. Vse več jih živi v skrajno neprimernih prostorih ali celo ostanejo na cesti. Počutijo se ponižane, razžaljene, prizadeti so v svojem osebnem dostojanstvu.

Bivalnih enot za reševanje najhujših socialnih stisk je premalo, dvomljiva pa je tudi kakovost nastanitve v njih, ugotavlja varuhinja. Zato predlaga spremembo stanovanjskega zakona, s katero bi določili obveznost občin pri zagotavljanju določenega števila bivalnih enot. Dosedanja določila zakona o lokalni samoupravi, po katerih bi občine morale zagotoviti neprofitna stanovanja socialno ogroženim, se namreč ne izvajajo v zadostni meri. Za neizpolnjevanje zakonskih obveznosti občin pa tudi niso predpisane nikakršne sankcije. Poleg tega varuhinja opozarja, da je cenzus za pridobitev subvencije za plačilo najemnin treba prilagoditi dejanskim življenjskim stroškom, saj velja tudi za subvencioniranje tržnih najemnin, ki so veliko višje kot neprofitne.

Letos se prav tako ni uredilo vprašanje najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih, ki že več kot dvajset let ostajajo diskriminirani. To je ugotovil tudi Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope, ki je že pred dvema letoma potrdil, da gre za kršitev pravice do stanovanja in do varstva družine. Zato je naložil Sloveniji, da v razumnem roku zagotovi finančne in zakonske pogoje za popravo krivic. Vendar kljub zagotovilom tedanjega ministra za okolje in prostor, da bodo spoštovali ugotovitve evropskega odbora, vlada konkretnih predlogov še nima. Nerešen ostaja še problem hišniških stanovanj. Položaj nekdanjih hišnikov je neenak – eni so imeli pravico odkupiti stanovanja po ugodnih pogojih in so zdaj lastniki, drugi so postali najemniki ali pa so se iz stanovanj morali izseliti, poudarja varuhinja človekovih pravic v letošnjem poročilu.